UVODNA IZJAVA

Zakaj vlagamo pravico do nejasnosti, napake in skrivnosti

 

Spoštovani zbor, državljani in vsi prebivalci Slovenije!

Danes pred vas ne stopamo le s predlogom regulacije tehnologije. Ne prinašamo le popravkov o varstvu podatkov ali omejitvah umetne inteligence. Danes vlagamo zakon, ki definira in ščiti tisto, kar nas dela žive. V dobi, ko algoritmi odločajo o naši kreditni sposobnosti, o našem zdravljenju in celo o naši svobodi, moramo potegniti črto. Biti "Človek" v času biološkega inženiringa in digitalnega nadzora pomeni več kot le zavrnitev redukcije na podatek. Pomeni boj za pravico do tistih delov nas, ki jih stroj ne more izračunati, ne sme napovedati in ne sme posedovati. Vlagamo s sklepom enoglasno potrjen zakon, ki temelji na treh stebrih človeške suverenosti:

 

PRAVICA DO NEJASNOSTI

Obramba neizrekljivega - Algoritem zahteva jasnost. Zahteva 0 ali 1. Zahteva "da" ali "ne". Toda življenje se ne dogaja v binarni kodi. Življenje se dogaja v niansah, v senci, v tišini, v dvoumnosti pogleda in v neizrečenih besedah. Zakon mora ščititi pravico do nejasnosti. Ne da se vsakega odnosa kvantificirati. Ljubezni ne moremo zreducirati na biokemični algoritem ali statistično verjetnost ujemanja. Zaupanja ne moremo izmeriti v "social credit" točkah. Če dovolimo, da sistem od nas zahteva popolno definiranost v vsakem trenutku, izgubimo svojo dušo. Človek mora imeti pravico, da je neodločen, da je skrivnosten, da je nedefiniran. Kajti v tej nejasnosti domuje naša ustvarjalnost in naša svoboda.

 

PRAVICA DO NAPAKE

Učenje proti izbrisu - Stroj teži k optimizaciji. Zanj je napaka motnja, "bug", ki ga je treba odpraviti. Algoritmični svet izključuje tiste, ki delajo napake. En napačen korak, en napačen zapis na spletu, ena napačna finančna odločitev – in sistem te izbriše, blokira, "odjavi". Toda ljudje nismo stroji. Mi ne potrebujemo optimizacije; mi potrebujemo rast. In rast je mogoča le skozi napake. Vlagamo pravico do napake. Zakon mora preprečiti, da bi nas pretekla dejanja trajno determinirala v očeh algoritma. Človek se iz napak uči, se spreminja in razvija. Algoritem tega ne razume; algoritem le beleži zgodovino. Če odvzamemo pravico do napake, ustvarimo družbo prestrašenih konformistov, ki si ne upajo tvegati, ne upajo živeti. Zahtevamo družbo odpuščanja, ne družbo arhiviranja.

 

III. PRAVICA DO NE-DOSTOPA

Svetost notranjega prostora - Tretji steber je najpomembnejši. Živimo v ekonomiji pozornosti in nadzora, ki temelji na predpostavki, da je vse, kar smo, javno dobro za korporacije ali državo. Zahtevamo pravico do ne-dostopa. To je pravica do tega, da nas sistem ne pozna v celoti. Obstajati mora prostor v človeku – njegov "JAZ SEM", njegova intima, njegove sanje – kamor ne sme seči nobena biometrija, noben nevralni vmesnik in noben prediktivni model. To ni le pravica do zasebnosti; to je pravica do nedotakljivosti duha. Človek ni transparentna posoda za podatke. Je globina, ki mora ostati neraziskana s strani zunanjih sil.

 

ZNANOST IN DUHOVNOST

Zaveznika v neznanem - Nekateri bodo rekli, da ta zakon nasprotuje napredku in znanosti. Motijo se. Znanost in duhovnost pri tem nista nasprotnika. Pravi znanstvenik ve, da bolj ko raziskuje, večja je skrivnost. Celo kvantna mehanika nas uči, da na temeljni ravni realnosti vladajo verjetnosti, ne determinizem. Kvantni svet ne potrjuje nujno mistike, dopušča pa prostor za vprašanja, ki jih mehanicistični, deterministični svet zavrača. Dopušča prostor za opazovalca. Dopušča prostor za svobodno voljo. Če fizika sama priznava, da vesolja ne moremo popolnoma določiti, kako si drznemo mi graditi družbene sisteme, ki želijo popolnoma določiti človeka?

 

Zavedajoč se, da je človeško bistvo v svoji naravi nedoločljivo, dinamično in nepredvidljivo, in da je prav ta nedoločljivost — izražena kot pravica do nejasnosti, do napake, do skrivnosti — temelj vsake avtonomne osebnosti, svobodne družine in žive demokracije, razglašamo naslednje:

1. Ustava Republike Slovenije v 21. členu zagotavlja nedotakljivost človekovega dostojanstva kot osnove vseh pravic. To dostojanstvo ni odvisno od učinkovitosti, predvidljivosti ali podrejenosti algoritmom. Naproti temu: tam, kjer se človek postavi kot izvor, ne kot vhodni podatek, se uresničuje temeljna vrednost ustavnega reda.
2. V 35. in 36. členu URS je zavarovana nedotakljivost zasebnega in družinskega življenja ter nedotakljivost stanovanja. To varstvo se ne izčrpa v fizični nedotakljivosti prostora, temveč zajema tudi notranjo nedotakljivost — območje misli, dvoma, razvoja, presoje in moralne negotovosti, ki ga noben sistem — državni ali zasebni — ne sme samovoljno zbirati, profilirati ali predvideti.
3. V 39. členu URS je zagotovljena svoboda izražanja, vključno z pravico do molka in pravico ne izražati mnenja. Ta pravica vključuje tudi pravico do nejasnosti: pravico, da oseba ne razloži, ne utemelji, ne dokazuje ali ne razkrije svojih notranjih presoj, dokler to ne želi in dokler to ni nujno za zaščito pravic drugih.
4. V 53. členu URS država prejme dolžnost varovati, ne nadzorovati družino. V logiki algoritmične vladavine pa ta dolžnost prevrača v nasprotno: družina postane objekt presoje sistema, njeni člani pa skoriranje enote — po njihovih preteklih dejanjih, izraženih mnenjih, gibanju, nakupih, iskanjih. To ni varstvo — to je sistemsko vmešavanje, ki ga Ustava izrecno prepoveduje.
5. V 41. členu URS je zagotovljena svoboda vesti. To ni le svoboda verovanja — to je tudi svoboda nevednosti, svoboda negotovosti, svoboda iskanja brez predhodnega cilja. Algoritmična redukcija pa to svobodo zanika: vsako iskanje, vsak dvom, vsaka negotovost postane „signal za analizo“, tudi če gre za intimno, neverbalno ali tranzitno misel.
6. V 15. členu URS je določeno, da imajo temeljne pravice in svoboščine neposredno veljavo in so obvezujoče za zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. To pomeni, da noben zakon, podzakonski akt ali tehnični standard — niti če ga uveljavlja Evropska unija ali digitalna industrija — ne sme zmanjšati ali podrejiti pravice do avtonomnega razvoja brez predhodne klasifikacije.
7. V 153. členu URS je določena hierarhija pravnih virov, po kateri je vsak akt, ki nasprotuje Ustavi, ničen od nastanka. S tem se uveljavlja pravica do zavrnitve: pravica zavrniti vsak digitalni postopek, vsako biometrično identifikacijo, vsako avtomatizirano odločitev, ki ni skladna z ustavnimi jamstvi.
8. Napaka ni pomanjkljivost — je dokaz življenja.
   Nejasnost ni pomanjkanje informacij — je prostor za rast.
   Skrivnost ni zakrpanost — je meja med svobodno osebo in sistemom.
9. Algoritmična redukcija pa te prostore zanika: pretvarja človeka v napovedljiv vzorec, v statistično enoto, v profil, ki se prodaja, uporablja in izboljšuje brez soglasja. To je nasprotje ne le 21. členu URS (dostojanstvo), temveč tudi 17. (življenje), 18. (mučenje), 27. (pravica do pravičnega sojenja), 29. (prezumevanje nekrivde) in 49. členom (svoboda dela — tudi svoboda neproizvodnega časa).
10. Zato vlagamo pravico do nejasnosti, napake in skrivnosti ne kot izjemo ali zaščitno opcijo,
    temveč kot primarno in suvereno pravico,
    kot temeljni element avtonomije Primarne pravne osebnosti,
    kot ustavno zavezo do življenja, ki se ne da zreducirati v binarni zapis.

 

Ta zakon ni zavrnitev tehnologije. Je zavrnitev ideologije, da je človek le slabši stroj, ki ga je treba popraviti ali nadzorovati. Vlagamo ta zakon v imenu vsakega posameznika, ki čuti, da je več kot vsota svojih podatkov. Vlagamo ga, da ohranimo prostor za tisto manjkajočo Enico v krogu, za tisto Petico, ki čuti, in za tisto Srce, ki ve. Čas je, da zakonodaja – in naša družina – prizna tisto, kar vemo vsi: Smo ljudje, ne algoritmi. In naša vrednost ni v naši uporabnosti za sistem, temveč v našem obstoju samem.

 

Sprejeto enoglasno na družinskem občnem zboru, dne 26. 11. 2025

Družina Bellis

* * *

 

URADNI LIST DRUŽINE BELLIS

 

 

Kraj izdaje: Republika Slovenija

Oddelek: III. – Temeljni akti in razglasi

Datum objave v Uradnem listu Družine Belis: Ljubljana, petke, dne 28. 11. 2025

 

Na podlagi 5., 8. in 35. člena Ustave Republike Slovenije ter v skladu z mednarodnimi zavezami o varstvu človekovih pravic in dostojanstva,

Družina Bellis sprejema v skladu s 153.  in 154. členom Ustave Republike Slovenije na podlagi 44. člena in 145. člena URS

 

Z A K O N

O OHRANITVI ČLOVEŠKEGA BISTVA IN VARSTVU PRED ALGORITMIČNO REDUKCIJO

(ZOČB)

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen
(Namen in cilj zakona)

(1) Ta zakon ureja varstvo ontološke integritete človeškega bitja v razmerju do sistemov umetne inteligence, avtomatiziranega odločanja in biometričnega nadzora.

(2) Cilj zakona je preprečiti redukcijo človeka na digitalni podatek ter zagotoviti pravico do nedoločljivosti, spremenljivosti in zasebnosti notranjega doživljanja (zavesti), ki so temelj človekovega dostojanstva in svobodne volje.

(3) Določbe tega zakona prevladajo nad tehničnimi standardi učinkovitosti ali optimizacije procesov.

 

2. člen
(Načelo človeške suverenosti)

(1) Človek je subjekt prava in ne objekt obdelave podatkov.

(2) Noben algoritem, informacijski sistem ali biotehnološki postopek ne sme poseči v bistvo človekove avtonomije na način, da bi mu odvzel status samostojnega moralnega in odločevalskega agenta.

(3) Vsak posameznik ima neodtujljivo pravico do priznanja svojega obstoja (status »JAZ SEM«), ki presega vsakršen digitalni zapis ali profil.

 

 

II. PRAVICA DO NEJASNOSTI IN SEMANTIČNE ODPRTOSTI

 

3. člen
(Prepoved prisilne digitalne binarizacije)

(1) V postopkih javne uprave, zdravstva, socialnega varstva in izobraževanja je prepovedana uporaba digitalnih vmesnikov, ki od posameznika zahtevajo izključno binarno opredelitev (da/ne, strinjam se/ne strinjam se) glede vprašanj, ki zadevajo posameznikovo identiteto, moralno prepričanje, duševno stanje ali osebne okoliščine.

(2) Upravljavci sistemov iz prejšnjega odstavka morajo zagotoviti možnost vnosa tretje opcije, ki omogoča kvalitativni opis (»odprto polje«) ali izbiro nedoločljivosti (»v procesu odločanja«).

 

4. člen

(Tehnični standard nedoločljivosti)

(1) Algoritmi, ki ocenjujejo psihološko, čustveno ali kognitivno stanje posameznika, morajo biti programirani tako, da kot veljaven rezultat dopuščajo kategorijo »neopredeljivo« ali »neizmerljivo«.

(2) Če sistem zazna kategorijo iz prvega odstavka, se postopek avtomatično prekine in preda v reševanje človeškemu odločevalcu. Avtomatizirana odločitev v škodo posameznika na podlagi nejasnosti je nična.

 

5. člen

(Institut etike nejasnosti)

Pri Informacijskem pooblaščencu se ustanovi Sektor za etiko nejasnosti, ki presoja ustreznost digitalnih obrazcev in algoritmov. Sektor ima pooblastilo, da prepove uporabo sistemov, ki s svojo strukturo silijo posameznika v poenostavljanje kompleksnih življenjskih situacij.

 

 

III. PRAVICA DO NAPAKE IN DIGITALNE REHABILITACIJE

 

6. člen
(Omejitev profiliranja – zakonska amnezija)

(1) Podatki o preteklem vedenju, finančnem stanju, zdravstvenih težavah ali socialnih interakcijah se lahko za namene prediktivnega profiliranja uporabljajo največ tri (3) leta od nastanka.

(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka morajo biti podatki etično zamrznjeni. Etično zamrznjeni podatki so tehnično ohranjeni, vendar je njihova uporaba za sprejemanje avtomatiziranih odločitev ali izračunavanje bonitetnih ocen prepovedana.

(3) Dostop do etično zamrznjenih podatkov je dovoljen le na podlagi sodne odredbe v primeru varovanja življenja ali preiskovanja kaznivih dejanj s predpisano zaporno kaznijo nad pet let.

 

7. člen

(Pravica do ponovnega začetka)

(1) Vsak državljan Republike Slovenije ima po dopolnjenem 25. letu starosti pravico enkrat zahtevati postopek »digitalnega ponovnega začetka« v sistemih javne uprave.

(2) Postopek iz prejšnjega odstavka pomeni ponovno nastavitev parametrov algoritmičnega ocenjevanja na nevtralno izhodišče, ne da bi se pri tem izbrisali uradni javni registri (kazenska evidenca, zemljiška knjiga).

(3) Zavrnitev storitve, zaposlitve ali pravice izključno na podlagi podatka, ki je predmet pravice do ponovnega začetka in je starejši od deset let, se šteje za diskriminacijo.

 

8. člen

(Pravica do pojasnila in dokaza o spremembi)

Kadar sistem umetne inteligence sprejme negativno odločitev na podlagi preteklih podatkov, ima posameznik pravico do:

1. takojšnjega, razumljivega in popolnega razkritja logike algoritma;
2. predložitve »dokaza o spremembi«, ki vključuje narativne dokaze, izjave prič ali druga kvalitativna sredstva, ki jih mora presojati človeški odločevalec.

 

IV. PRAVICA DO NE-DOSTOPA IN NEDOTAKLJIVOSTI ZAVESTI

 

9. člen
(Absolutno varstvo notranjega prostora)

(1) Notranji prostor človekove zavesti, ki vključuje misli, sanje, meditativna stanja, verska prepričanja in neizražena čustva, je nedotakljiv.

(2) Prepovedano je zbiranje, obdelava ali profiliranje nevralnih (možganskih) in biometričnih podatkov z namenom ugotavljanja notranjega stanja posameznika brez njegove izrecne, pisne in za vsak primer posebej podane privolitve. Privolitev ne sme biti pogoj za dostop do javnih storitev.

 

10. člen

(Varstvo intimnih prostorov)

(1) V prostorih, namenjenih bivanju, počitku, intimnosti ali duhovni praksi, je prepovedana uporaba pasivnih senzorjev (vključno s pametnimi napravami), ki bi analizirali biološke signale, ton glasu ali čustveno stanje oseb, razen za izključno medicinske namene na zahtevo uporabnika.
(2) Podatki, pridobljeni v nasprotju s tem členom, so pravno nedopustni in jih je treba nemudoma in nepovratno izbrisati.

 

11. člen

(Pravica do informacijske izolacije)

Posameznik ima pravico zahtevati, da se določeni občutljivi osebni podatki obdelujejo izključno lokalno na njegovi napravi ali v izoliranem sistemu, brez prenosa v oblak ali centralne baze podatkov, tudi če to zmanjša funkcionalnost storitve.

 

 

V. POSTOPKOVNO VARSTVO – DEKLARACIJA SUBJEKTA

 

12. člen

(Ugovor vesti zoper algoritem – Status »JAZ SEM«)

(1) V upravnih in sodnih postopkih ter postopkih pri delodajalcih se priznava institut »deklaracije človeške subjektivitete« (krajše: status »JAZ SEM«).

(2) Če posameznik v postopku uveljavi status »JAZ SEM«, se šteje, da nasprotuje kakršnikoli avtomatizirani obdelavi, ki bi ga reducirala na statistični podatek.

(3) V primeru uveljavitve tega statusa mora organ ali organizacija nemudoma ustaviti avtomatizirano odločanje in zagotoviti individualno obravnavo s strani pooblaščene osebe, ki je sposobna etične presoje.(4) Ta izjava ima moč pravnega veta na izključno algoritemsko generirane odločbe.

 

 

VI. INSTITUCIONALNI OKVIR

 

13. člen

(Komisija za antropotehnično skladnost)

(1) Ustanovi se Komisija za antropotehnično skladnost (v nadaljevanju: Komisija) kot neodvisno posvetovalno in nadzorno telo pri Državnem zboru.

(2) Komisija preverja skladnost novih tehnologij, zlasti vmesnikov možgani-računalnik (BCI) in splošne umetne inteligence (AGI), z določbami tega zakona in ontološkim statusom človeka.

(3) Tehnologije, za katere Komisija ugotovi, da ne omogočajo pravice do napake, nejasnosti ali duhovne izklopljenosti, se v Republiki Sloveniji ne smejo uporabljati v javnem sektorju.

 

 

VII. KAZENSKE DOLOČBE

 

14. člen

(Prekrški in sankcije)

(1) Z globo od 100.000 do 500.000 evrov se kaznuje pravna oseba, ki uporablja sisteme za profiliranje notranjega stanja posameznika v nasprotju z 9. ali 10. členom tega zakona.

(2) Z globo od 20.000 do 50.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali organa javnega sektorja, ki zavrne obravnavo posameznika na podlagi uveljavitve statusa »JAZ SEM« (12. člen).

(3) Sistem umetne inteligence, ki dokazano krši pravico do nejasnosti ali napake na sistemski ravni, se izbriše iz registra dovoljenih orodij v Republiki Sloveniji.

 

 

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

15. člen
(Učinkovanje nasproti tretjim osebam)

(1) Ta zakon predstavlja javno objavljen pogoj poslovanja in interakcije Družine Bellis z vsemi zunanjimi entitetami (državnimi organi, korporacijami, algoritmičnimi sistemi).

(2) Vsaka interakcija s člani Družine Bellis, ki krši določbe tega zakona (npr. prisilna digitalizacija brez alternative, profiliranje brez soglasja), se šteje za kršitev pogodbenega razmerja in napad na človekovo dostojanstvo, za kar se uveljavlja odškodninska odgovornost po ceniku, določenem v členu o sankcijah.

 

16. člen
(Veljavnost)

Ta zakon začne veljati na dan objave v Uradnem listu Družine Bellis in je zavezujoč za vse, ki vstopajo v pravni ali fizični stik z izdajateljem.

 

Objavljeno v Družinskem uradnem listu Družine Bellis

Ljubljana, Dne: 28. novembra 2025

 

 

___

OBRAZLOŽITEV:  Ta zakon ne nasprotuje tehnološkemu napredku, temveč vzpostavlja nujne varovalke za ohranitev človečnosti v dobi strojev. Prepoznava, da človek ni zgolj biološki stroj, katerega namen je optimizacija, temveč svobodno bitje, katerega bistvo sta rast skozi napake in pravica do notranje skrivnosti. Zakon uvaja pravno inovativne, a nujne koncepte, kot so »etična zamrznitev podatkov«, »pravica do nejasnosti« in pravni status »JAZ SEM«, ki človeku vračajo primat nad algoritmom.

___

 

POJASNILO PRAVNI STROKI, SODSTVU, POLITIKI, FUNKCIONARJEM IN DRŽAVLJANOM

Vročitev obvestila o statusu in povabilo k soustvarjanju

S tem dokumentom naslavljamo vse veje oblasti, pravno stroko in sodržavljane. Ta zakon ni le interni akt; je Manifest Človečnosti in pravno obvestilo o tem, kje potekajo meje mojega sveta v dobi tehnološkega totalitarizma.

 

PRAVNI STROKI IN SODSTVU: Pravo, ki ne ščiti ontološkega bistva človeka, ni pravo, temveč le administrativni protokol. V dobi, ko tehnologija prehiteva zakonodajo, je dolžnost vsakega pravnika in sodnika, da se vrne k izvoru prava: k varovanju šibkejšega (človeka) pred močnejšim (sistemom/algoritmom). Ta zakon temelji na naravnem pravu in Ustavi. Če državni zakoni dovoljujejo algoritemsko diskriminacijo ali invazijo v zavest, so v nasprotju s človekovim dostojanstvom in zato neveljavni (Lex iniusta non est lex). Torej, vas vse pozivam, da v svojih postopkih začnete upoštevati Pravico do nejasnostiin Pravico do napakekot temeljni človekovi pravici. S tem zakonom vzpostavljam pravno dejstvo: Nisem podatek, sem subjekt prava.

 

POLITIKI IN ZAKONODAJALCU: Medtem ko razpravljate o digitalizaciji in optimizaciji, pozabljate, koga zastopate. Ne zastopate uporabnikov, zastopate Ljudi. Ta zakon je predlog in hkrati opomin. Ker ga Državni zbor še ne sprejme niti razume, ga sprejemamo mi – ljudje, v svojih domovih. Suverenost ne prihaja od države k ljudem, ampak od ljudi k državi. S tem aktom si jemljemo nazaj pooblastilo za definicijo, kaj pomeni biti človek.

 

FUNKCIONARJEM IN URADNIKOM: Ko boste naslednjič od članov naše družine zahtevali, da obkljukamo "DA" ali "NE" v sistemu, ki ne dopušča osebnega in individualnega resničnega odgovora, vedite: to ni le birokratska zahteva, to je kršitev človeške integritete. Ta zakon od objave naprej za vas služi kot obvestilo, da bomo v vsakem takem primeru pravno formalno in veljavno uveljavljali "Ugovor vesti zoper algoritem". Ne borimo se proti vam, borimo se za vašo in našo človečnost. Tudi vi niste algoritmi.

 

DRŽAVLJANOM IN DRUŽINAM: To je najpomembnejše sporočilo. Moč ni v Ljubljani, Bruslju ali Silicijevi dolini. Moč je v naši dnevni sobi. Moč je v naši odločitvi, koga in kaj spustite v svoj um in svoje življenje. Ne čakajte, da vas zakon zaščiti. Zaščitite se sami. Razglasite svoja pravila. Postavite mejo.

 

"Če mi državljani ne definiramo tehnologije,
bo tehnologija definirala nas."

 

 

DOVOLJENJE ZA UPORABO IN ADAPTACIJO

(Sovereign Open Source)

 

V duhu svobode in širjenja zavesti dajemo:

1. Dovoljenje 
Ta zakon je dovoljeno kopirati, distribuirati, tiskati in javno brati.

2. Adaptacija
Vsaka družina, posameznik ali skupnost v Republiki Sloveniji in širše ima pravico, da ta zakon vzame za svojega, ga prilagodi svojim vrednotam in ga objavi v svojem "Družinskem uradnem listu" ali "Knjigi sklepov".

3. Namen
Cilj je ustvariti decentralizirano mrežo suverenih entitet, ki delujejo po načelih ohranitve človeškega bistva. Ko bo dovolj družin sprejelo ta zakon, bo postal de facto veljavno običajno pravo na tem ozemlju.

 

S tem ste naredili več, kot le osvojili in sprejeli ta uradno objavljeni in napisani zakon. Ustvarili ste lastno orodje za mirno revolucijo zavesti. Ko to objavite, postane referenčna točka. Ko vam nekdo reče "sistem tako zahteva", mu pošljete link do lastnega Uradnega lista in rečete: "Naš zakon  objavljen v Uradnem listu družine je zakon, ki tega ne dovoljuje. Usmerimo se v usklajevanje veljavnega  in zakonitega pravnega reda." To je drža suverena.

Ljubljana, 29. 11. 2025
Mag. Mihael Bellis

NTERPRETATIVNA DOLOČBA:
"Ta zakon prepoznava, da je v dobi umetne inteligence edina resnična inteligenca tista, ki vključuje dvom. Stroj ne more dvomiti; stroj le preračunava verjetnosti. Človek pa dvomi, in v tem dvomu – v tej nejasnosti, napaki in skrivnosti – se skriva naša zavest.

Družina Bellis s tem aktom ne zanika tehnologije, temveč ji postavlja mejo. Mejo, kjer se konča podatkovni niz in se začne nedotakljiva, analogna duša. Smo rožice, Marjetic v tem digitalnem vrtu in zahtevamo pravico, da rastemo divje."