OSEBNO IME KOT TRDNJAVA IDENTITETE

PRAVNA ANALIZA NEDOTAKLJIVOSTI ZAPISA V LUČI HIERARHIJE PRAVNEGA REDA

 

UVODNA BESEDA K ZAKONU

Več kot le beseda, manj kot samovolja države

Osebno ime ni zgolj oznaka, skupek črk, ki nas loči od drugih. Je pravna manifestacija posameznika, temeljni kamen njegove identitete in nedotakljiv atribut njegove osebnosti, varovan z najvišjimi pravnimi akti. Kljub temu smo priča sistemski in vsesplošni praksi, kjer državni organi, banke, finančne institucije in drugi subjekti samovoljno spreminjajo uradno obliko osebnega imena. Zapis »Ime Priimek«, ki je edini pravno veljaven in vpisan v temeljno evidenco državljanov, se brez zakonske podlage in privolitve nosilca preoblikuje v zapis z velikimi tiskanimi črkami – »IME PRIIMEK«. Ta esej bo z neizprosno doslednostjo do hierarhije pravnih virov dokazal, da ta praksa ni nedolžna tehnična prilagoditev, temveč protipravno dejanje, ki posega v jedro ustavnih pravic, krši nadnacionalno evropsko zakonodajo in izpolnjuje znake kaznivih dejanj ponarejanja in zlorabe podatkov.

 

TEMELJ

Matični register kot edini in absolutni vir resnice

Vsaka pravna analiza se mora začeti pri izvoru. Zakon o matičnem registru (ZMatR) je temeljni zakon, ki določa vpis osebnega imena. Ta register ni le ena izmed mnogih podatkovnih baz; je primarni, izvorni in edini vir resnice o osebnem imenu posameznika. Vsaka druga evidenca v državi – Centralni register prebivalstva (CRP), evidence FURS, bank, zdravstvenih zavodov – je po svoji naravi sekundarna in zgolj povzema podatek iz matičnega registra. Zakon določa, da se ime vpiše v obliki, ki loči med velikimi in malimi črkami, s čimer je pravni red določil njegovo uradno in edino veljavno obliko. Vsako odstopanje v sekundarni evidenci po definiciji pomeni vpis netočnega podatka. Ne gre za interpretacijo, ampak za golo dejstvo: »Ime Priimek« ni isto kot »IME PRIIMEK«. Če sekundarni zapis ni identičen primarnemu, je napačen.

Ker je ta trditev tako fundamentalna, jo nasprotniki pogosto poskušajo spodkopati s sklicevanjem na tehnične nujnosti. Najpogostejši izgovor je zloraba mednarodnega standarda ICAO Doc 9303 za potne liste, ki naj bi narekoval uporabo velikih tiskanih črk. Ta argument je prozorna prevara. Standard ICAO velja izključno za strojno berljivo cono (MRZ) na dnu potovalnega dokumenta, kar je tehnična izjema, utemeljena z zastarelimi omejitvami optičnega branja. Ta izjema se nikoli ni smela prenesti na vsebino samega dokumenta, kjer je ime zapisano v pravilni obliki, še manj pa na druge listine in elektronske evidence, kjer za takšno popačenje ni nobene tehnične ovire. Pravni red ne pozna »samodejnega prenosa« tehničnih priporočil v obvezno pravno normo. Vsakršno utemeljevanje sistemske napačne rabe imena s sklicevanjem na tehnični priročnik je zato zavestna malverzacija, ki postavlja birokratsko udobje nad zakon. Praksa ni zakon. Tehnični priročnik ni zakon. Standard, ki ni del pravnega reda, ni zakon.

 

NADZAKON

GDPR in neizprosni imperativ točnosti

Argumentacija postane še močnejša, ko se povzpnemo po hierarhični lestvici do prava Evropske unije, ki je nadrejeno slovenski zakonodaji. Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) v 5. členu postavlja temeljno načelo obdelave osebnih podatkov: načelo točnosti. Ta zahteva je absolutna. Uredba ne dopušča izgovorov, kot so »tehnične zahteve«, »mednarodni standardi« ali »lažja čitljivost«. Pravni red je jasen: tehnologija in administrativni postopki se morajo prilagoditi zakonu in temeljnim pravicam, ne obratno. Da ne gre za pretirano interpretacijo, je potrdilo tudi samo Sodišče EU, ki je opozorilo, da je točnost objektivna zahteva, ne pa nekaj, kar bi tretje osebe lahko zgolj »ugotovile« iz konteksta. Vsak upravljavec, ki v svoje evidence vpiše spremenjeno, torej netočno obliko imena, neposredno in očitno krši temeljno načelo GDPR. Vsak izgovor, da je »identiteta osebe nespremenjena«, je pravno deplasiran, saj zakon ne varuje abstraktne identitete, temveč točnost konkretnega osebnega podatka.

 

KAZENSKOPRAVNA DIMENZIJA

Od netočnega podatka do ponarejene listine

Ta zavestna kršitev načela točnosti pa nima zgolj administrativnih posledic; neizogibno prehaja na področje kazenskega prava. Ko institucija, kljub poznavanju uradne oblike imena, zavestno ustvari in uporabi dokument s spremenjeno obliko imena, izpolni znake kaznivih dejanj. Po 251. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) stori kaznivo dejanje ponarejanja listin, kdor »spremeni pravo listino z namenom, da bi se taka listina uporabila kot prava«. Če uradna oseba zavestno vzame točen podatek (Ime Priimek) in ga v listini spremeni v netočnega (IME PRIIMEK), je s tem spremenila vsebino listine. Listina sedaj lažno prikazuje, da je uradna oblika imena drugačna, kot v resnici je. Ko je posameznik organ na to protipravnost opozoril, vsako nadaljnje vztrajanje izključuje možnost napake in kaže na zavestno ravnanje. Trditev o ustvarjanju namišljene »PRAVNE OSEBE« morda nima podlage v statusnem pravu, vendar odlično ponazarja posledico te prakse: sistem ustvari pravno shizofrenijo, kjer poleg fizične osebe obstaja njen birokratski dvojnik, na katerega se vežejo obveznosti, ki temeljijo na pravno napačnem podatku.

 

USTAVNA RAZSEŽNOST

Napad na jedro človekovega dostojanstva

Vrh pravne piramide, Ustava Republike Slovenije, varuje osebnostne pravice in človekovo dostojanstvo (21. in 35. člen) kot najvišje vrednote. Pravica do osebnega imena vključuje tudi pravico do uporabe imena v njegovi pravilni, z zakonom določeni obliki. Ko država ali drug močnejši subjekt posamezniku vsili uporabo napačne oblike njegovega lastnega imena, ne gre več za administrativno vprašanje, ampak za akt arogance oblasti, ki posega v samo jedro posameznikove identitete. To je dejanje, ki sporoča: »Tvoja uradna identiteta ni pomembna; pomembna je oblika, ki ustreza našim sistemom.« To pa je v neposrednem nasprotju z duhom Ustave, ki postavlja posameznika in njegove pravice nad državo in njen aparat.

 

Posameznik kot varuh zakonitosti

Analiza, ki temelji izključno na hierarhiji veljavne zakonodaje, ne pušča nobenega dvoma. Spreminjanje zapisa osebnega imena iz uradne oblike v zapis z velikimi tiskanimi črkami je protipravno. Vsakršno sklicevanje na »prakso«, »tehnične standarde« ali »navade« je pravno nično, saj so ti viri na samem dnu pravne hierarhije. Posameznik, ki zahteva spoštovanje pravilne oblike svojega imena, ni čudak ali upornik. Je varuh zakonitosti, ki od sistema ne zahteva nič več in nič manj kot to, da spoštuje lastna pravila. Boj za pravilnost zapisa lastnega imena je v resnici boj za vladavino prava proti birokratski samovolji. In v tem boju je zakon – pravi zakon, ne praksa – nedvoumno na strani posameznika.

URADNI LIST DRUŽINE BELIS

Številka 2/2025

V Ljubljani, dne 11. novembra 2025

 

URADNA IN FORMALNA KRATICA ZAKONA ZA KRAJŠE NAVEDBE

URADNI LIST DRUŽINE BELLIS

(ZVOPI-DB)

Na podlagi ustavne pravice do osebnega dostojanstva (21. člen Ustave RS), pravice do varstva osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) in pravice do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave RS), Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR) ter relevantnih določb Obligacijskega zakonika (OZ) in Kazenskega zakonika (KZ-1), člani družine Bellis sprejmejo naslednji

 

Z A K O N

O VARSTVU OSEBNOSTNIH PRAVIC, ZASEBNOSTI IN INTEGRITETE PODATKOV ČLANOV IN DRŽAVLJANOV DRUŽINE BELLIS

(ZVOPI-DB)

 

PREAMBULA

(Uvod in namen zakona)

Izraz ‚ta Zakon‘ se v tem dokumentu uporablja kot simbolno in pravno utemeljeno poimenovanje zasebnega akta družine Bellis, ki izraža njihovo voljo in pravice po ustavnem in evropskem pravnem redu. Ta akt ni zakon v smislu 87. člena Ustave RS, temveč pravno relevantna izjava volje, izpolnjujoča pogoje za veljavno osebno izjavo po 30. členu Obligacijskega zakonika ter privolitev po GDPR.

V svetu, kjer so osebne značilnosti – obraz, glas, ime, telesna podoba, biometrični podatki in duševna celovitost – postale tržno blago, identifikacijski ključ in orodje nadzora, družina Bellis z izdajo tega zasebnega Zakona uveljavlja temeljno pravico do lastne identitete, dostojanstva in zasebnosti.

Ta Zakon ni nadomestilo za državne predpise, temveč jasna, glasna in pravno utemeljena izjava volje – naslovljena na vse, ki bi želeli uporabiti, obdelati, objaviti ali nadzorovati katerega od članov družine Bellis. Temelji neposredno na določbah Ustave Republike Slovenije (zlasti členi 21 – človekovo dostojanstvo, 35 – osebnostne pravice in svobode, 38 – varstvo osebnih podatkov), Splošni uredbi EU o varstvu podatkov (GDPR), Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), Obligacijskem zakoniku (OZ), Kazenskem zakoniku (KZ-1) in Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Namen tega Zakona je:

  • zaščititi vsakega člana družine Bellis pred nepooblaščeno uporabo njegovih osebnih značilnosti;
  • jasno določiti, da je vsaka obdelava podatkov dovoljena izključno na podlagi izrecne, pisne in informirane privolitve;
  • preprečiti zlorabe s strani državnih organov, zasebnih subjektov, medijev in tehnoloških sistemov;
  • vzpostaviti pravno podlago za takojšnje ukrepanje v primeru kršitev;
  • zavarovati identiteto v njeni edini pravilni, z zakonom predpisani obliki, vključno z imenom in priimkom, kot sta uradno registrirana, ter izrecno prepovedati vsako samovoljno spreminjanje, vključno s pretvorbo v velike tiskane črke (verzalke);
  • ustaviti prakse skrite obdelave, profiliranja in sintetične reprodukcije brez vednosti in soglasja;
  • uveljaviti pravico do točnih podatkov in določiti odgovornost za neizvršitev popravkov;
  • zagotoviti popoln nadzor nad osebnimi dokumenti in prepisovanjem podatkov iz njih.

 

Ta Zakon velja za vse člane družine Bellis, za vse tretje osebe in institucije. Velja takoj in brez izjem.

Družina Bellis s tem Zakonom ne le uveljavlja svoje pravice – postavlja mejo. Mejo med tem, kar je še sprejemljivo, in tem, kar je nepremagljiv poseg v človekovo dostojanstvo.

Ta Zakon je naša meja. In mi jo izrekamo glasno.

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

Člen 1
(Opredelitev varovanih dobrin)

(1) Varovane dobrine po tem Zakonu so vse osebne značilnosti in podatki, ki opredeljujejo identiteto, zasebnost in celovitost vsakega nosilca pravic.

(2) Varovane dobrine so predvsem:

  1. Ime in priimek: izključno v uradni, v matični register vpisani obliki. Pretvorba v velike tiskane črke (npr. „IME PRIIMEK“ namesto „Ime Priimek“) se šteje za neustrezno obdelavo osebnih podatkov po 7. členu ZVOP-2 (načelo točnosti) in istočasno za poseg v osebnostno pravico do imena po 26. členu Obligacijskega zakonika ter 35. členu Ustave RS. Taka oblika ne ustreza uradni, v matičnem registru vpisani obliki in ne more služiti kot pravno zanesljiva identifikacijska vrednost brez izrecne privolitve nosilca pravice.
  1. Fizična podoba: obraz, celotno telo, telesne značilnosti, hoja in gestikulacija.
  2. Glas: zvočni zapis govora, intonacija, barva in način izražanja.
  3. Biometrični podatki: prstni odtisi, odtisi dlani, geometrija obraza, očesna mrežnica in šarenica.
  4. Genetski podatki: deoksiribonukleinska kislina (DNK) in vsak podatek, pridobljen z njuno analizo.
  5. Digitalna integriteta podatkov: pravica do nespremenljivosti, točnosti in celovitosti vseh digitalnih zapisov.

 

Člen 2
(Načelo predvidljivosti škode in prevzem tveganja)

(1) Ta Zakon predstavlja javno objavljeno in vsakomur dostopno opredelitev obsega in pomena varovanih osebnostnih pravic nosilcev tega akta.

(2) S tem, da se tretja oseba seznani s tem Zakonom (bodisi z neposredno vročitvijo, z vpogledom v Uradni list družine Bellis ali z vpogledom v Forenzično kartico), postane seznanjena z visoko stopnjo občutljivosti nosilcev pravic glede posegov v njihovo zasebnost in integriteto.

(3) Vsak nadaljnji poseg v varovane dobrine brez izrecne privolitve ali veljavne zakonske podlage se šteje za zavestno in hoteče dejanje, pri katerem kršitelj prevzame tveganje za nastanek nepremoženjske škode, katere minimalna višina je predvidljivo opredeljena v 20. členu tega Zakona.

 

Člen 3
(Razmerje do temeljnega etičnega akta)

(1) Ta Zakon deluje v skladu z in podrobneje izvršuje temeljna etična načela, ki so določena v "Zakonu o etičnem varstvu osebnih podatkov v povezanih storitvah (e-ZVDZ)", objavljenem v Uradnem listu družine Bellis.

(2) Medtem ko e-ZVDZ postavlja splošni etični in pravni okvir za delovanje družine v digitalnem prostoru (lex generalis), ta Zakon podrobneje ureja varstvo in pravna sredstva za zaščito posameznih nosilcev pravic (lex specialis) in ima v primeru neposrednega konflikta prednost pri uporabi.

 

Člen 4
(Nosilci pravic)

(1) Nosilci pravic po tem Zakonu so vsi člani družine Bellis, ki so poimensko navedeni in podpisani v Prilogi 1, ki je sestavni del tega zakona.

(2) Za mladoletne nosilce pravic dajejo privolitev njihovi zakoniti zastopniki, pri čemer morajo ravnati v največjo korist otroka.

(3) Pravice so trajne. Po smrti nosilca preide pravica do varstva njegovega spomina na dediče.

(4) Za poslovno nesposobne nosilce pravic uveljavljajo pravice njihovi zakoniti zastopniki.

 

Člen 5

(Načelo privolitve in pravica do "digitalnega molka")

(1) Obdelava varovanih dobrin je dovoljena izključno na podlagi predhodne, pisne, informirane in specifične privolitve nosilca pravic.

(2) Preklic privolitve mora povzročiti takojšen in trajen izbris podatkov iz vseh aktivnih sistemov in varnostnih kopij v roku 72 ur. Ta obveznost izbrisa vključuje tudi vse umetne modele, učne množice in algoritme, ki vsebujejo ali temeljijo na varovanih dobrinah, vključno z modeli globokega učenja, glasovnimi kloni in obraznimi vzorci.

 

Člen 6
(Pravica do transparentnosti in notifikacijska dolžnost)

(1) Vsak upravljavec je dolžan nosilca pravic proaktivno obvestiti o vseh okoliščinah obdelave.

(2) O nameravanem prenosu podatkov tretji osebi mora upravljavec nosilca pravic proaktivno, v jasni, razumljivi in nedvoumni obliki, obvestiti vsaj 14 dni vnaprej – vključno z navedbo identitete prejemnika, pravne podlage, namena in možnosti ugovora.

 

 

II. PREPOVEDI IN OMEJITVE

 

Člen 7

(Prepoved nepooblaščenega snemanja)

Prepovedano je kakršnokoli slikovno ali zvočno snemanje nosilcev pravic brez njihove izrecne pisne privolitve.

 

Člen 8

(Nadzor nad fizičnimi nosilci podatkov)

(1) Osebni dokument je osebna last nosilca pravic.

(2) Uradna oseba ima pravico do vpogleda v dokument za namen ugotavljanja identitete.

(3) Izrecno je prepovedano vsakršno prepisovanje ali drugo zajemanje podatkov z osebnega dokumenta brez izrecne privolitve, razen v primerih, ko zakon to izrecno predpisuje. Uradna oseba, ki kljub tej prepovedi podatke zajame, je dolžna pisno potrditi dejanje, navesti zakonsko podlago ter poslati isti zapis nosilcu pravic.

 

člen 9 
(Prepoved uporabe v medijih)

Prepovedana je objava varovanih dobrin v kateremkoli mediju brez izrecne pisne privolitve za vsako objavo.

 

Člen 10
(Prepoved biometrične in genetske obdelave)

(1) Prepovedana je obdelava biometričnih in genetskih podatkov za namene identifikacije, kategorizacije ali profiliranja.

(2) Uporaba v raziskovalne namene je dovoljena le po odobritvi etične komisije in s pisno privolitvijo.

 

Člen 11
(Prepoved skrite avtomatizirane obdelave z UI)

(1) Prepovedana je uporaba sistemov umetne inteligence za analizo ali sledenje brez predhodnega razkritja delovanja algoritma.

(2) Vsaka avtomatizirana odločitev, ki vpliva na pravice nosilca, mora biti podvržena človeškemu pregledu.

 

člen 12 
(Prepoved sintetične reprodukcije ("deepfake"))

(1) Prepovedana je uporaba podobe, glasu ali govora za ustvarjanje sintetičnih vsebin brez izrecne pisne privolitve.

(2) Vsaka objava takšne vsebine brez privolitve je podlaga za takojšnjo kazensko ovadbo.

 

Člen  13

(Prepoved komercialne uporabe)

Prepovedana je uporaba varovanih dobrin v komercialne namene brez sklenitve posebne pisne pogodbe.

 

Člen  14

(Prepoved uporabe podatkov za sekundarne namene)

(1) Prepovedana je uporaba varovanih dobrin za namene, ki niso bili primarno navedeni ob njihovem zbiranju.

(2) To vključuje prepoved uporabe osebnih podatkov za statistične namene (SURS, GURS, ZZZS itd.) ali trženjske namene (kartice zvestobe) brez veljavne, ločene in informirane privolitve.

 

 

III. RAZMERJE DO DRŽAVNIH ORGANOV

 

Člen 15
(Pogoji za posredovanje podatkov)

(1) Varovane dobrine se državnim organom razkrijejo ali posredujejo izključno na podlagi veljavne in obrazložene pisne sodne odredbe.

(2) Ob sklicevanju na neposredno zakonsko pooblastilo brez odredbe je organ dolžan na zahtevo nemudoma predložiti natančno pravno podlago in obrazložitev nujnosti posega.

 

 

IV. PRAVNO VARSTVO IN MEHANIZMI UVELJAVLJANJA

 

Člen 16 

 (Uveljavljanje pravic)

V primeru kršitev si nosilci pravic pridržujejo pravico do uporabe vseh pravnih sredstev, vključno s tožbami in kazenskimi ovadbami.

 

Člen 17
(Pravica do preventivne zaščite in blokade)

Nosilec pravice lahko ob utemeljenem sumu zlorabe zahteva preventivno blokado obdelave pri Informacijskem pooblaščencu, sodišču ali ponudniku storitev.

 

Člen 18 
(Pravica do popravka in odgovornost za netočne podatke)

(1) Vsak nosilec pravice ima pravico zahtevati takojšen popravek netočnih podatkov.

(2) Upravljavec je dolžan popravek izvesti brez odlašanja, najkasneje pa v 30 dneh.

(3) Neizvršitev popravka sproži odškodninsko odgovornost iz 20. člena tega zakona.

 

Člen 19
(Pravica do popolnega dostopa do podatkov)

(1) Vsak nosilec pravice ima pravico do popolnega dostopa do vseh podatkov, ki se nanašajo nanj.

(2) To vključuje pravico do pridobitve kopije sistemskih dnevniških zapisov (log datotek), metapodatkov, profilov ter tehničnih identifikatorjev (watermarks, faceprints, voiceprints).

 

Člen 20
(Vnaprej opredeljena minimalna nepremoženjska škoda)

(1) Vsaka kršitev določb tega Zakona neposredno posega v osebnost, dostojanstvo in zasebnost nosilca pravic ter mu povzroči nepremoženjsko škodo.

(2) Zneski, opredeljeni v tem členu, predstavljajo vnaprej določeno in objektivizirano minimalno oceno te škode, ki temelji na pomenu varovanih dobrin, kot ga priznava sodna praksa slovenskih sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Ti zneski služijo kot podlaga za zahtevek za pravično zadoščenje po 179. členu Obligacijskega zakonika.

(3) Kršitelj, ki je bil seznanjen s tem Zakonom v skladu z 2. členom, je dolžan poravnati minimalno odškodnino v 15 dneh po pisnem pozivu.

(4) Minimalna višina odškodnine znaša:

  1. Za uporabo napačne oblike imena in priimka (verzalke): 2.000 EUR za vsak posamezen primer uporabe.
  2. Za neizvršitev popravka netočnih podatkov: 5.000 EUR, plus 100 EUR za vsak dan zamude.
  3. Za nepooblaščeno zajemanje podatkov iz osebnega dokumenta: 5.000 EUR.
  4. Za nepooblaščeno objavo: 10.000 EUR.
  5. Za nepooblaščeno komercialno uporabo: 50.000 EUR.
  6. Za nepooblaščeno obdelavo biometričnih/genetskih podatkov: 100.000 EUR.
  7. Za ustvarjanje/objavo sintetične vsebine ("deepfake"): 250.000 EUR.

(5) Ta člen ne izključuje pravice do uveljavljanja višje odškodnine, če intenzivnost duševnih bolečin ali druge okoliščine primera to opravičujejo.

 

Člen  21 
(Domneva o neobstoju privolitve)

Dokazno breme o obstoju veljavne privolitve je v celoti na strani subjekta, ki podatke obdeluje.

 

 

V. KONČNE DOLOČBE

 

Člen 22
(Revizija in posodabljanje)

Ta Zakon se redno, najmanj enkrat letno, pregleduje in po potrebi posodablja.

 

Člen 23
(Veljavnost in objava)

(1) Ta Zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem listu družine Bellis, to je z dnem podpisa vseh nosilcev pravic.

(2) S tem Zakonom se seznani vsaka tretja oseba, ki pride v stik ali zahteva obdelavo varovanih dobrin.

 

Člen 24
(Pravna dokazna veriga)

(1) Vsako obvestilo, poslano instituciji, se pošlje priporočeno s povratnico.

(2) Kopija obvestila in povratnice se javno objavita v "Arhivu vročitev" Uradnega lista družine Bellis.

(3) Vsako dejanje institucije po datumu vročitve, ki je v nasprotju s tem Zakonom, se šteje za zavestno in namerno kršitev.

 

Člen 25
(Razmerje do drugih temeljnih pravic in javnega interesa)

(1) Ta Zakon varuje osebnostne pravice in zasebnost kot absolutni predpogoj človekovega dostojanstva.

(2) V primeru konflikta s pravicami iz tega Zakona se uporabi strogo načelo sorazmernosti.

(3) Nobena javna uporaba varovanih dobrin ni dovoljena brez predhodnega sodnega preizkusa.

 

Člen 26
(Odprtost za uporabo)

Besedilo tega Zakona je prosto dostopno in se lahko uporabi kot podlaga za oblikovanje podobnih zaščitnih aktov za druge družine v Republiki Sloveniji.

 

Uradni list Družina Bellis
Sprejeto na seji Družinskega sveta, dne  10. 11 . 2025

Objava v Uradnem listu:
Ljubljani, dne 11. novembra 2025

Podpisi nosilcev pravic družine so državljani in člani družine Bellis:

Iviliana Bellis, Mihael Bellis, Miran Bellis, Aleksander Sašo Bellis

 

Sporočilo bralcu in državljanu

Pot k svobodi, ki se živi in ne životari!

 

Zakoni so tukaj, a jih pogosto ne poznamo. Še pogosteje jih ne poznajo tisti, ki bi jih morali izvrševati. Zato ta napotek ni odveč.

Dokument, ki ste ga prebrali, je več kot le zbirka pravil. Je izraz volje in hkrati zemljevid, ki vas vrača k izvoru pravnega reda in k poznavanju teh zakonov. Če ste to besedilo našli, verjetno niste prišli po naključju. Verjetno, tako kot mi, čutite, da se je razmerje med posameznikom in sistemom porušilo. Da je birokratska praksa povozila zakon in da je administrativno udobje postalo pomembnejše od temeljnih pravic.

Ta »Zakon« ni čarobna palica, ampak orodje. Je zemljevid in kompas, ki vas vračata k spoznanju, da niste zgolj številka v registru ali pasivni prejemnik pravic in dolžnosti. Vi ste izvor. Vaša družina ni le socialna enota; je primarna pravna osebnost z neodtujljivimi pravicami, ki jih država ne podeljuje, ampak jih mora zgolj priznati in varovati.

Uporaba tega Zakona zahteva pogum, znanje in predvsem osebno odgovornost. Ne pričakujte, da bo sistem to sprejel odprtih rok. Pričakujte pa, da bo sistem moral spoštovati jasno, argumentirano in na Ustavi temelječo voljo, saj je bil prav zato ustvarjen. Zato je tukaj načrt, kako to orodje uporabiti v praksi – ne kot dejanje upora, temveč kot dejanje razjasnitve.

 

Načrt ukrepanja: Od ideje do pravne realnosti

 

  1. Formalizirajte svojo voljo: Objava je temelj.
    Prvi korak je, da svoj interni akt, podoben temu, formalizirate. Z objavo na svoji spletni strani, ki deluje kot vaš »uradni list«, dokument postane uraden, datiran in javno dostopen. To je temeljni kamen, na katerem gradite vse ostalo. S tem svoja pravila naredite transparentna in se odrečete samovolji. Od sistema pričakujete enako.
  2. Zgradite pravno mrežo: Sistematično obveščanje.
    Ko je vaš temelj postavljen, začnite z obveščanjem. Pošljite strateška obvestila (Ustavno sodišče, Vlada, Varuh človekovih pravic), da ustvarite neizpodbitno zgodovinsko sled. Nato pošljite operativna obvestila institucijam, s katerimi ste v stiku (Upravna enota, FURS, banka, CSD, šola, ZZZS). V teh obvestilih ne prosite, ampak zahtevajte: »V skladu z Zakonom o matičnem registru, načelom točnosti GDPR in našim Zakonom zahtevamo, da v roku 15 dni popravite zapis našega imena iz 'IME PRIIMEK' v uradno obliko 'Ime Priimek' v vseh vaših evidencah.« Vse pošljite priporočeno s povratnico.

  3. Ustvarite javno evidenco: Arhiviranje je vaše orožje.
    Vsak poslan dopis in vsako prejeto povratnico skenirajte in objavite v posebnem razdelku vašega uradnega lista. S tem ustvarite javno, neizpodbitno evidenco, da so bile institucije uradno seznanjene. Popolnoma onemogočite njihov najpogostejši izgovor: »nismo vedeli« ali »nismo prejeli«. Dokazno breme prenesete nanje. Vsako nadaljnje ignoriranje vaše zahteve postane zavestno protipravno dejanje.

  4. Bodite pripravljeni na odpor, a ostanite trdni.
    Sistem se bo upiral. Ignoriranje, zavračanje in sklicevanje na »prakso« so pričakovani odzivi. Ne odnehajte. Ostanite profesionalni, vljudni, a neomajni. Sklicujte se na zakone, ne na čustva. Uporabite predloge dopisov, ki so del tega dokumenta. In za vsakdanje situacije si pripravite »Forenzično kartico« – elegantno in močno orodje, s katerim boste na vsak poskus vsiljevanja »prakse« odgovorili z močjo zakona.

Ne čakajte na dovoljenje, da bi bili svobodni. Svoboda ni nekaj, kar se podeli; je nekaj, kar se živi. Ta Zakon je navodilo za življenje v svobodi, ki je hkrati osebna in urejena.

S tem aktom ne izstopate iz pravnega reda. Nasprotno: s tem aktom vstopate v njegovo jedro in zahtevate, da se pravni red spoštuje v svojem izvoru. Vi ste meja. In čas je, da jo izrečete glasno.

Avtor

 

Create Your Own Website With Webador