UVOD V SKLEP

 

UVODNA RAZLAGA

O USTAVNI DOLŽNOSTI DRŽAVLJANOV IN POMENU AKTA

POSLUŠAJ CELOTNO PREDSTAVITEV - MP3: https://tinyurl.com/2fef3rwf 

Ta akt ni zgolj formalni zapis interne volje zasebnopravnega subjekta, temveč materializacija ustavne dolžnosti državljanov v razmerah institucionalne blokade. Ustava Republike Slovenije ni zgolj dokument, ki zavezuje državne organe, temveč je družbena pogodba, ki živi le toliko časa, kolikor jo državljani priznavajo, zahtevajo in uresničujejo v vsakdanji praksi. Ko institucije, ki so bile ustanovljene za varstvo ustave, same postanejo orodje za njeno tiho suspendiranje, se težišče ustavnosti premakne nazaj na nosilce oblasti, to je na ljudstvo samo. V tem smislu ta akt ne ustvarja novega prava, temveč potrjuje obstoj ustavnega reda tam, kjer ga državni organi ne zagotavljajo več.

Država je z Zakonom o objavljanju v Uradnem listu poskušala prevzeti nadzor nad objavo predpisov in s tem nad samim pravnim redom, kar pomeni posredno prevzem nadzora nad ustavnostjo kot takšno. S prenosom izdajanja uradnega lista pod neposredno upravljanje izvršilne veje oblasti je bilo porušeno načelo delitve oblasti, s čimer je izvršilna oblast pridobila možnost veta na akte sodne in ustavne veje oblasti. Odgovor na takšno dejanje ne more biti molk ali pasivnost, temveč akt, ki temelji na Ustavi, ostaja znotraj njenih meja in hkrati zapolnjuje praznino, ki jo je pustila država. To ni pravni eksperiment ali poskus vzpostavitve vzporednega reda, temveč nujna vaja v državljanstvu, ki izhaja iz pravice do samoupravnega združevanja in sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.

Ustavnost ne živi v institucijah, ampak v ljudeh, ki jih te institucije predstavljajo in ki jim dajejo legitimnost. Ko institucije izgubijo stik z ustavo, ljudje tisti, ki ohranijo zvestobo pravu, postanejo varuhi ustavnega reda. Ta akt je dokaz, da ustavni red ni odvisen od tehnične infrastrukture države, od spletnih portalov ali od volje trenutne večine v parlamentu, temveč od zavesti posameznikov, ki razumejo, da je ustava najvišji pravni akt, ki zavezuje vse, vključno z državo samo. Z vzpostavitvijo lastnega publikacijskega kanala se ne izključujemo iz države, temveč ohranjamo kontinuiteto ustavnega reda znotraj države, dokler se institucije ne vrnejo k spoštovanju svojih ustavnih meja.

To je dejanje pravne samoobrambe, ki ne cilja na rušenje države, temveč na njeno obnovitev skozi spoštovanje najvišjih pravnih norm. Državljani s tem aktom ne prevzemajo funkcij države, temveč prevzemajo odgovornost za varstvo ustave pred njenimi kršiteljami, ne glede na to, ali ti kršitelji sedijo v parlamentu, vladi ali sodiščih. V tem smislu je ta akt izraz najvišje stopnje državljanske zvestobe, ki presega slepo poslušnost institucijam in zahteva zvestobo pravu kot takšnemu. To je vaja v državljanstvu, ki potrjuje, da suverenost izvira iz ljudstva in se vanj tudi vrača, ko institucije ne morejo več opravljati svoje ustavne vloge.

Zato ta akt in vsebina, objavljena na tem naslovu, ne predstavljata grožnje javnemu redu, temveč prispevek k ohranitvi pravne varnosti v času negotovosti. Država je dolžna priznati, da so državljani, ki delujejo v skladu z ustavo, tudi ko država sama odstopa od nje, varuhi pravnega reda in ne njegovi nasprotniki. S tem aktom Družina Bellis in Društvo Belis potrjujeta, da ustava velja, ker jo mi zahtevamo, in da pravna država ne umre, dokler jo vsaj eden varuje z dejanji, ne le z besedami. To je sporočilo, ki ga ta uradni list nosi v vsaki objavi, in to je temelj, na katerem sloni vsaka veljavna pravna skupnost.

Ljubljana, dne 20. marca 2026

Uredništvo Uradnega lista Družine Bellis in Društva Belis