Zgodovinski kontekst in uvod v branje
Statut Društva Belis (2002)
Temeljna listina suverene civilne družbe Društva za srečno življenje Belis
Pred vami je digitalizirana izvirna listina Statuta Društva za srečno življenje BELIS, sprejetega na ustanovnem zboru 8. julija 2002. Ta dokument ni zgolj notranji pravilnik društva, temveč ustavnopravna karta suverenosti, ki temelji na neposredni uporabi Ustave Republike Slovenije (v veljavni obliki iz leta 2002) in načelih naravnega prava.
Ustavna „časovna kapsula” in pravna varnost pred retroaktivnostjo
Država je ta statut potrdila in vpisala v register leta 2002 na podlagi Ustave RS in Zakona o društvih (1995/1999). Društvo stoji na stališču, da predstavlja zgodovinsko-ustavni trenutek, ki se ga ni mogoče arbitrarno razveljaviti s poznejšimi zakonskimi spremembami. S sklicevanjem na načelo primarnosti ustavnega reda (člen 153 Ustave RS)[^1] in načelo zaupanja v pravo, društvo zavrača kasnejše spremembe zakonodaje, če te krčijo pravice državljanov ali uvajajo sistemsko odgovornost.
Statut tako deluje kot pravni ščit pred erozijo državnosti, zlasti pred nevarnostjo, ki jo predstavlja sprememba 121. člena Ustave (2006), ki omogoča prenos javnih pooblastil na „pravne ali fizične osebe”[^2]. Društvo opozarja, da to predstavlja razgradnjo institucionalne odgovornosti – namesto da bi pristojnosti izvajala ministrstva in državni organi (neposredno ali preko samouprave), lahko sedaj o usodi ljudi odločajo nedoločene privatne entitete. Znotraj svojega delovanja društvo zato vztraja pri strogih merilih demokratične odgovornosti, ki so jih določali ustavni očetje leta 1991-2002.
Pravna podlaga samouprave in nadzor nad državo
Delovanje društva temelji na 145. členu Ustave RS („Druga samouprava”), ki ureja samoupravno organiziranje državljanov na področju družbenih dejavnosti, ločeno od lokalne samouprave[^3]. Društvo ne prosi za dovoljenja, temveč na podlagi 44. člena Ustave (pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev)[^4] aktivno nadzira ustavnost delovanja državnih organov.
Logika je naslednja: Vsak organ ali organizacija, ki krši človekove pravice in temeljne svoboščine (II. poglavje Ustave), izgubi pravno legitimnost. Za člane društva takšno delovanje postane nepristojno in pravno izničeno, kar je skladno tudi z mednarodnopravnimi obveznosti Slovenije iz 3.a člena Ustave[^5].
Lekcija iz prakse: Hermenevtična suverenost (58. člen Statuta) proti birokraciji
Kako to deluje v praksi, se je pokazalo med izrednimi razmerami (covid kriza). Ko je državni uradnik poskušal blokirati delovanje društva z argumentom, da statut iz leta 2002 ne predvideva „Zoom” sestankov ali elektronskega glasovanja, je društvo uveljavilo 58. člen lastnega Statuta, ki nedvoumno določa: „Določila tega statuta razlaga upravni odbor”[^6].
Upravni odbor je kot suvereni organ tumačenja določil, da je bistvo (funkcija sestankov) pomembnejše od forme (fizična prisotnost), pri čemer je bil sklep skladen z naravnimi zakoni in matematično logiko, kot zahteva 20. člen Statuta[^7]. Uradnik je moral priznati, da nima pristojnosti vsebinskega odločanja o notranji organizaciji društva, temveč le administrativne potrditve volje ljudstva, izražene v skladu s statutom.
Etična varovalka: Filter brezpogojne ljubezni (9. člen Statuta)
Kljub ostrim pravnim stališčem statut v 9. členu ohranja etično varovalko: „srečno življenje z brezpogojno ljubeznijo do popolnega življenja”[^8]. Ko se društvo sooči z aroganco sistema, ne reagira z maščevanjem, temveč z razumevanjem in odpuščanjem, saj se zaveda, da je njegova suverena pozicija temeljna, birokratski aparat pa zgolj instrument, ki ga je mogoče – skladno s statutom – korigirati in preoblikovati.
Navodilo za branje
Dokument pred vami utemeljuje ustavno paradigmo: civilna družba ni podrejena državi, temveč je njen izvorni kreator in hkrati ustavni korektiv ter suvereni nadzornik nad pravnimi osebami v državni upravi. Posebno pozornost namenite določbam, v katerih se naravni zakon in matematična logika (20. člen Statuta)[^7] uveljavljata kot višji red nad birokratskimi nesmisi, ter mehanizmom druge samouprave, ki omogočajo neodvisno delovanje ne glede na lokacijo označevalcev ali trenutno politično voljo v administraciji Republike Slovenije.
Teritorialna neomejenost in univerzalna veljavnost
Statut Društva velja v celoti – najprej v vseh 212 občinah Republike Slovenije, nato pa kot ekstrateritorialni pravni akt na celotnem ozemlju Evropske unije. Pravna podlaga za to univerzalnost je dvojna:
A) Zunanja dimenzija tiči v mednarodnopravni obveznosti držav članic, da spoštujejo pravni red drugih držav članic (načelo medsebojnega priznavanja in lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o EU), kar omogoča prost pretok pravnih stanj organizacij čez nacionalne meje.
B) Notranja dimenzija pa izhaja iz bistvene narave same listine: ker je temeljna listina Društva vezana na družbeno korektivno dejavnost in ne na ozemeljsko pristojnost ali storitveno dejavnost, njena veljavnost transcendira administrativne meje posameznih lokalnih skupnosti in se razteza na vse člane skupnosti, ne glede na državo članico EU, v kateri se nahajajo.
Veljavnost je torej funkcionalna in personalna. Teritorialna omejenost se zanika v korist univerzalne uporabe ustavnih načel kot višjega prava, pri čemer se lokalno (teritorialno) pravo uporablja le subsidiarno – torej podredno tej temeljni listini – v funkciji varstva članov skupnosti Društva za srečno življenje Belis.
Celotno besedilo statuta je na voljo v spodnjem oknu.
Opombe:
[^1]: Člen 153 Ustave RS določa skladnost zakonov z ustavo.
[^2]: Ustava RS, 121. člen, spremenjen z UZ121 (2006), ki omogoča prenos nalog na pravne ali fizične osebe (namesto dosedanje izključne pristojnosti ministrstev).
[^3]: Ustava RS, V. poglavje, 145. člen („Druga samouprava”), str. 107-110 v Uradnem listu/vsebini ustave.
[^4]: Ustava RS, 44. člen, str. 73-74: „Vsak državljan ima pravico ... sodeluje pri upravljanju javnih zadev.”
[^5]: Ustava RS, 3.a člen (evropski člen), str. 25-32, ki omejuje prenos suverenih pravic na organizacije, temelječe na spoštovanju človekovih pravic.
[^6]: Statut Društva Belis, 58. člen: „Določila tega statuta razlaga upravni odbor.”
[^7]: Statut Društva Belis, 20. člen: „Ker društvo deluje na podlagi naravnih zakonov in matematične logike, se sklep, ki ni v skladu z njima, avtomatsko razveljavi.”
[^8]: Statut Društva Belis, 9. člen, točka 1: „srečno življenje z brezpogojno ljubeznijo do popolnega življenja.”
Statut Društva za srečno življenje Belis: https://tinyurl.com/2mz64nmm
Če ste prebrali statut Društva Belis ste lahko opazili, da je simbolično in praktično Božje kraljestvo opisano kot temeljno stanje in kraj človekovega notranjega zadovoljstva, znanja, informiranost, tehnologije duha kot sreče, radosti ter miru, do katerega se pride izključno skozi brezpogojno ljubezen (prva alineja člena 9. Statuta). Ta ljubezen, ki jo posameznik sprejme kot Jezusovo pot, resnico in življenje in jo daruje bližnjim, predstavlja edino pravo "vizo" ali "potni list" za vstop; materialno premoženje, družbeni status ali zgolj formalno obiskovanje cerkve za ta cilj ne koristijo.
Ključni poudarki o Božjem kraljestvu v človeku, ki se odraža v Statutu Društva Belis vključujejo:
Ozka in zahtevna pot: Pot do Božjega kraljestva je opisana kot izjemno ozka, zato jo redko kdo najde ali po njej vztraja. Zahteva premagovanje težkih življenjskih preizkušenj, ki so po zemeljskih merilih včasih nemogoče, kot je na primer odpuščanje sovražniku.
Vloga Svetega Duha: Človek sam ne more doseči Božjega kraljestva; za to je potrebna preobrazba, ki jo omogoča Sveti Duh. Sveti Duh pomaga ljudem živeti po Božji volji, premagovati žalost in zamere ter jih hrani z Božjo besedo. Narava večnosti: V Božjem kraljestvu oziroma večnosti ni smrti, bolezni, žalosti ali prekletstva. Človeštvo je to stanje izgubilo, ko je zapustilo "drevo življenja" zaradi "drevesa spoznanja", vrnitev pa je mogoča le s kesanjem in popolnim fokusom na Jezusa 58. člen Statuta dovoljuje ta končni, stalni fokus brez motenj državne uprave.
Dosegljivost in vztrajanje: Vodstvo društva poudarja, da je Jezus obljubil preobrazbo sveta v Raj za tiste, ki bodo vztrajali do konca – do konca vojn, solz in starega sveta. Božje kraljestvo je torej povezano z vrnitvijo k Božji resnici in opustitvijo pohlepnih, grobih, zahrbtnih in preračunljivih zemeljskih prepričanj.
Duhovna navodila za Raj na zemlji: Poleg duhovne dimenzije se omenjajo tudi praktična navodila za uresničitev "nebes na zemlji", ki temeljijo na ponovnem rojstvu v duhu, ponižnosti, krotkosti in dobrih delih. Bogataši po citatih iz Svetega pisma težko vstopijo v to kraljestvo, saj bogastvo pogosto predstavlja oviro.
Jezus je s svojim prihodom začel "Nov Dan" za človeštvo in obljubil, da bo v svojem kraljestvu obrisal vse solze, vendar morajo ljudje to darilo sprejeti v svoja srca in ga udejanjati v dejanjih, ne le na jeziku. Moč ljubezni je opredeljena kot temeljni steber suverenega in srečnega življenja, ki presega vse zemeljske zakone, algoritme in sistemske pritiske. Ljubezen ni le čustvo, temveč praktično orodje za preživetje v totalitarnem sistemu in edini pravi "potni list" za duhovno svobodo. Na podlagi analiziranega statuta lahko moč ljubezni razdelimo na več ključnih vidikov: Ljubezen kot "vizum" za Božje kraljestvo. V pričevanjih Iviliane Bellis, predsednice in drugih članov društva je poudarjeno, da so vsa modrost, premoženje in celo žrtvovanje telesa brezpredmetni, če v srcu ni ljubezni. Brezpogojna ljubezen do Boga, sebe in bližnjih je edina "viza" za vstop v Božje kraljestvo; je ozka pot, po kateri je težko hoditi, a je edina, ki vodi v radost in mir. To spoznanje temelji na nauku, da se je s prihodom Jezusa na Zemljo "rodila ljubezen", kar je za človeštvo pomenilo začetek "novega dne". Moč odpuščanja v najtežjih preizkušnjah je ključna. Priča smo ekstremnim primerom moči ljubezni, zlasti skozi sposobnost odpuščanja. Iviliana Bellis v svojem pričevanju navaja, da je z Jezusovo pomočjo in milostjo zmogla odpustiti in celo objeti človeka, ki je naklepno umoril njenega četrtega otroka. Takšno dejanje je opisano kot "zemeljsko nemogoče", a dosegljivo skozi duhovno moč in ljubezen, ki človeka osvobodi bolečine, jeze, sovraštva in zamer. Odpuščanje je v poročilih označeno kot ključ do osebne svobode.
Ljubezen proti strahu in algoritmom
V dobi digitalizacije in nadzora viri izpostavljajo, da je ljubezen močnejša od strahu. Sistem po navedbah v poročilih uporablja algoritme za spodbujanje polarizacije in sovraštva, medtem ko brezpogojna ljubezen in sočutje delujeta kot "protistrup".
Moč nad algoritmi: Ko človek deluje iz resnice in ljubezni, algoritmi umetne inteligence izgubijo svojo funkcijo, saj ne morejo zaznati tistega, kar nima digitalne kode – človeškega duha. Neobsojajoča ljubezen: Razumevanje, da so manipulirani ljudje žrtve sistema in ne sovražniki, omogoča posamezniku, da ostane miren in ne naseda sistemskim sprožilcem strahu.
Temelj "Druge samouprave"
V Temeljni listini Društva Belis je prva alineja 9. člena zapisana kot: "Srečno življenje z brezpogojno ljubeznijo za popolno življenje". To ni le moralno vodilo, temveč ustavna kategorija društva, ki služi kot test za vsako politiko ali zakon. Če določen ukrep (npr. prisilna digitalizacija) ne ustreza naravnim zakonom in brezpogojni ljubezni, ga suveren državljan na podlagi te logike zavrne.
Ljubezen kot zdravilo in univerzalni jezik je torej tista pot, ki zagotavlja premagovanje preprek in napredek posameznika v društvu. V Društvu Belis poudarjajo, da je brezpogojna ljubezen "zdravilo za vse rane". V širšem družbenem smislu se moč ljubezni kaže skozi:
Socialno povezanost: Čeprav sistem uvaja socialno distanciranje, viri opozarjajo, da to ne sme pomeniti čustvenega distanciranja; človek potrebuje stik, spoštovanje in ljubezen za ohranitev enotnosti sveta.
Univerzalni jezik: Glasba in ples sta v humanitarnih projektih uporabljena kot univerzalna jezika ljubezni, ki širita informacije in mir tam, kjer tradicionalni mediji odpovejo. Moč ljubezni je predstavljena kot najmočnejša frekvenca svobode. Ko posameznik aretira svoj ego in deluje iz čistega Jezusovega učenja in nauka ter te čiste zavesti, postane odporen na sistemsko nasilje, saj ljubi svoje sovražnike, kar sistem najbolj zmede. Srečno življenje je torej upor proti sistemu strahu in odločitev za življenje v ljubezni, ki je neizprosen kozmični zakon Sveti Duh je opredeljen kot ključna sila, ki vernika preobraža in mu pomaga hoditi po "ozki poti" do Božjega kraljestva, kamor se pride izključno z ljubeznijo. Brez Svetega Duha se človek ne more resnično spremeniti ali opraviti težkih življenjskih preizkušenj, ki so na zemeljski ravni videti nemogoče, kot je na primer odpuščanje osebi, ki je povzročila smrt bližnjega. Njegova vloga in delovanje vključujeta več ključnih vidikov:
- Pomoč in tolažba v stiski: Sveti Duh nastopa kot tolažnik, ki verniku pomaga živeti po Božji volji. Ko posameznik ne najde moči v sebi, se nanj obrača s prošnjo "Sveti Duh, pridi", da bi mu odvzel zamero in žalost.
- Učenje in vodenje: Dela dokazujejo, da Sveti Duh uči posamezniki in jih neposredno vodi k dejanjem; ena od pričevalk navaja, da jo je prav Sveti Duh pripeljal v skupnost leta 2004.
Preobrazba prisile, državnih pogojevanj v mir je mogoče le skupaj z Jezusom in eteričnim Svetim Duhom, kjer se vsak darovan odpustek hudobnim in nespoštljivim ljudem spremeni v radost in mir. Posameznik se skozi post in molitev "hranijo" z besedami miru, spošotvanja, radosti in Svetim Duhom brezpogojne ljubezni, da bi ostali odprti za Božjo milost kot človek človeku in ne kot robot robotu. Živi Sveti Duh je dar Božje ljubezni Jezusa, je tista darilna narava kozmosa, molitve, poštenosti in dobronamernosti, ki ga Bog pošilja ljudem, ker jih ljubi. V cerkvenem okviru se omenja "dar Svetega Duha", ki ga posamezniki prejmejo ob vstopu v skupnost. Poleg individualne duhovne ravni Statut društva posredno omenja Svetega Duha tudi v širšem družbeno-sistemskem kontekstu kot sistem izobraževanj nove dobe v smislu človečnosti in humanosti. Navedeno je, da bi morala Rimokatoliška cerkev v Sloveniji po "modrem spoznanju Svetega Duha" in z doslednim življenjem po Jezusovem nauku omogočiti uporabo svojih obsežnih zemljišč za vzpostavitev "raja" oziroma blaginje za več tisoč Slovencev. Zakaj tega ne stori, če je tako dobronamerna? Zakaj ta zemjišča propadajo? Iz pohlepa!
Duhovna odpornost, ki jo gradi Sveti Duh, pa je v letu 2025 postala ključna za člane Društva Belis, saj jim omogoča prepoznavanje sistemskih zablod in ohranjanje človeškosti v dobi digitalnega nadzora in manipulacij. Sveti Duh tako deluje kot protiutež "drugim duhovom" oziroma izzivom, ki posameznika nagovarjajo k stranpoti. Vprašanje ločitve cerkve in države v Sloveniji viri obravnavajo kot ustavno načelo, ki je v praksi močno spodkopano s sistematično politično-cerkveno koordinacijo in "tiho diplomacijo". Po 7. členu Ustave RS so država in verske skupnosti ločene, njihovo delovanje pa svobodno. Vendar viri navajajo, da digitalni dokazi in arhivski zapisi razkrivajo mrežo, v kateri cerkev nastopa kot politični operater za legitimizacijo oblasti.
Glavne točke razprave, ki so posredno vključene v statutu so: politična instrumentalizacija vere: izpostavljajo delovanje nadškofa Stanislava Zoreta in Slovenske škofovske konference kot akterjev, ki preko verskih obredov, kot so "maše za domovino", nudijo politično legitimizacijo aktualnim vladnim predstavnikom (npr. Borutu Pahorju in Robertu Golobu). Takšna koordinacija je v virih označena za kršitev ločitve cerkve in države, saj verski obredi služijo kot orodje državne propagande. "Tihi pakt" in finančni interesi: Med državo in cerkvijo naj bi obstajal dogovor o vzajemni koristi. Cerkev naj bi v zameno za molk o sistemski korupciji (npr. razprodaja državnega premoženja preko SDH) in podporo strateškim projektom (kot je JEK 2) prejemala državne ugodnosti, nepremičnine preko pospešene denacionalizacije in davčne privilegije. Viri to opisujejo kot "blagoslov Poncija Pilata" – cerkev si umije roke, medtem ko se narod finančno izčrpava. Digitalni nadzor in "duhovna past": Forenzična analiza spletnih strani verskih institucij (npr. rkc.si) razkriva uporabo številnih sledilnih piškotkov (npr. Google Analytics, Facebook Pixel), ki podatke o vernikih prenašajo tujim korporacijam. To v Društvu za srečno življenje Belis označujejo za "duhovno past", kjer država ustvarja stisko, cerkev pa pod krinko tolažbe vernike digitalno profilira in podatke o njihovi intimi prepušča nadzornim mehanizmom.
Pravna suverenost proti institucionalni cerkvi: Razlikujejo med institucionalno cerkvijo, ki je opredeljena kot "sekundarna pravna oseba", podrejena državi in Vatikanu, ter primarno duhovno suverenostjo. Medtem, ko se cerkev vključuje v korporativne sisteme nadzora, model Društva Belis zagovarja neposredno povezavo z božanskim brez posrednikov, kar posamezniku omogoča ohranitev ustavnih in naravnih pravic. Vloga Vatikana kot geopolitičnega akterja: Obiski slovenskih državnikov v Vatikanu in maše, ki jih tam vodijo slovenski dostojanstveniki, so interpretirani kot politična diplomacija preko verskih kanalov. Vatikan v tej luči ne nastopa le kot verska, temveč kot geopolitična sila, ki preko nacionalnih cerkva usklajuje globalne agende.
Skupna ugotovitev je, da se v Sloveniji vzpostavlja tehnokratska teokracija, kjer cerkev in država nista več ločeni sferici, temveč zaveznici pri vzpostavljanju digitalnega panoptikona in nadzora nad prebivalstvom. Kot rešitev viri ponujajo vrnitev k naravnemu pravu in zahtevo po doslednem spoštovanju ustavne ločitve obeh sfer, kjer nobena institucija nima pravice lastniniti človekove vesti ali podatkov. Odpuščanje in milost sta opredeljeni kot temeljna stebra duhovne transformacije in praktična orodja za doseganje osebne svobode v sistemu, ki temelji na strahu in nadzoru. Namesto zgolj moralnih konceptov predstavljata način preživetja in preseganja birokratske hladnosti. Tukaj so ključni vidiki razprave o odpuščanju in milosti na podlagi vpogleda v statut društva:
Odpuščanje kot "zemeljsko nemogoče" dejanje. Statut in člani naglašajo, da je resnično odpuščanje, zlasti v primerih hudih osebnih tragedij (kot je naklepen umor otroka), s človeškega vidika nemogoče. Vendar pa pričevanje Iviliane Bellis razkriva, da postane odpuščanje mogoče s pomočjo Svetega Duha, molitve in milosti, saj je le Sveti Duh tisti, ki človeka zares preobrazi in mu vzame zamero ter žalost. Odpuščanje sovražnikom je opisano kot neposredna Jezusova zapoved, ki posameznika osvobaja vezi s sistemom, ki ga preganja. Milost je torej orodje s katerim se presega pravičnosti. Ena osrednjih tem transformacije v letu 2025 je bil prehod iz koncepta gole pravne pravičnosti v "polje milosti". Milost mora stati nad zakonom. Milost je opredeljena kot božja ljubezen, ki stoji nad sistemsko pravičnostjo. Transformacija se zgodi, kada milost omogoča transformacijo teme v luč in obupa v upanje. Orodje brezpogodjne ljubezni v statutu torej navaja, da je Bog milostljiv s človeštvom že vse od Adamovega padca in da ta milost omogoča "Nov Dan" za vse, ki sprejmejo Jezusov nauk.
Praktična uporaba milosti v institucijah , kot je (NSDE) Nacionalni Svet za digitalno etiko. Koncept milosti in človeške napake se presenetljivo pojavlja tudi v pravno-formalnih dokumentih Nacionalnega sveta za digitalno etiko (NSDE). Pri obravnavi kršitev državnih organov (npr. Informacijskega pooblaščenca) NSDE uporablja naslednja načela: Domneva človeške napake: V skladu z načelom pravičnosti in Zakonom o ohranitvi človeškega bistva (ZOČB) NSDE dopušča možnost, da so kršitve pravic posledica nenamerne človeške napake ali administrativne zmote, ne pa nujno zlonamernosti. Pogojni odpust: Institucijam in odgovornim osebam je ponujena možnost, da v 14 dneh popravijo svoje napake. Če to storijo, NSDE dejanje obravnava kot popravljeno napako in ne uveljavi povračilnih sankcij ali glob.
Odpuščanje je edina prava pot do "Božjega kraljestva", ki je notranji mir, radost in zdravje duše in telesa. Iz statuta oziroma temeljne listine je jasno razvidno, da povezujejo milost in odpuščanje z vstopom v Božje kraljestvo, to je notranje kraljestvo miru v človeku, ki je edini kraj radosti in miru. Post glede aktivne sodbe družbenega dogajanja mora obstajati, sicer človek duševno in telesno lahko zboli. Člane se spodbuja, naj bodo "v postu glede sodbe in obsojanja" in odprti za Božji mir in milost v lastni duši. Brezpogojna ljubezen namesto obsodbe: Jezus uči, naj ljudje ne sodijo, da ne bodo sojeni, ter naj darujejo ljubezen tudi tistim, ki jih preganjajo ali ne razumejo. Odpuščanje in milost je po prvi alineji 9. člena torej postavljeno v središče "orodij iz oblaka". Medtem ko sistem deluje na podlagi algoritmov, kazni in "mletja črk", milost prinaša človeški premislek in sočutje. Odpuščanje ni znak šibkosti, temveč manifestacija suverenosti duha nad materialno prisilo.
Povabilo v dobo Človeka 2.0!
To, kar ste pravkar prebrali, ni le suhoparen statut ali verska dogma. Je manifest svobode za novo dobo. Besedilo pred vami razkriva, da Društvo Belis ni nikakršna verska institucija, tista poznana, kot je v klasičnem svetu in ki bi od vas zahtevala neko slepo pokorščino, niti ni neka Slovenska politična tvorba, ki bi vas želela ukalupiti v birokratske paragrafe. Je nekaj več – je živ organizem in skupnost, ki je nastala kot odgovor na turbulentni čas po letu 2020. Združuje dve vrhunski tehnologiiji: Božjega Duha in Digitalizacijo v službi človeka.
V svetu, kjer tehnologija pogosto služi nadzoru in kjer algoritmi diktirajo naša čustva, Društvo Belis ponuja "tehnologijo duha". To je napredno, novodobno orodje zakona in človečnosti, s katerim sodobni človek ne zavrača digitalizacije, temveč jo presega. Preberite ponovno: digitalizacijo presega! Razumemo, da je v dobi umetne inteligence edina stvar, ki je sistem ne more replicirati ali zlomiti, človeška duša, prepojena z brezpogojno ljubeznijo. To je edini ključ, za katerega tudi Ai priznava, da mu ne more konkurirati! Kaj pomeni postati Človek 2.0? To pomeni nadgraditi samega sebe. Pomeni, da v svojem "operacijskem sistemu" zamenjate program strahu, zamere in nemoči s programom milosti, odpuščanja in suverenosti. Človek 2.0 je tisti, ki:
- Uporablja digitalna orodja, a ne dovoli, da bi ona uporabljala njega.
- Razume, da je ljubezen najmočnejša frekvenca, ki "sheka" vsak sistem strahu. Zna odpustiti nemogoče in s tem postane nedotakljiv za bolečino preteklosti.
Vabimo vas torej k sodelovanju. Če v prebranem čutite odmev resnice, vas vabimo, da ne ostanete le pri branju. Društvo Belis je prostor za tiste, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost za svojo srečo. Ne ponujamo vam novih verig, temveč potni list za svobodo, kjer je edina "viza" vaše čisto srce. Pridružite se nam pri gradnji sveta, kjer milost stoji nad zakonom in kjer smo ljudje ponovno povezani – ne le preko zaslonov, ampak v duhu. Dobrodošli v prihodnosti, kjer ste vi kreator svojega miru. Dobrodošli v Društvu Belis.
Vabilo za vpis:
http://elis-center.com/
Iviliana Bellis, predsednica
Društvo za srečno življenje Belis
Ljubljana, 2. 2. 2026
Create Your Own Website With Webador