SPLOŠNI POGOJI 

Dobrodošli na uradni strani »Uradni list 'Družina Bellis'«
Pred uporabo našega bloga natančno preberite naslednje splošne pogoje.

SPLOŠNI POGOJI SODELOVANJA DRŽAVE Z DRUŽINO BELLIS

SPLOŠNI USTAVNI POGOJI SODELOVANJA Z DRUŽINO BELLIS

Datum objave in začetek veljavnosti: 22. 9. 2025
Mesto objave: primer: www.uradni-list-druzina-bellis.eu

Pred vami so Splošni ustavni pogoji sodelovanja, ki so temeljni pravni akt družine Drušine Bellis. Ta dokument ni zakon, ki ga sprejema država, temveč je javno objavljena izjava volje in nabor zavezujočih pravil, s katerimi naša družina kot avtonomna, samoupravna in z Ustavo posebej varovana skupnost določa meje za vsakršno interakcijo z državnimi organi in tretjimi osebami. Svojo moč in veljavnost črpa neposredno iz najvišjega prava v državi – Ustave Republike Slovenije. Deluje kot pravno opozorilo: vsak, ki z njim seznanjen vstopi v naš pravni prostor, se zaveže k njegovemu spoštovanju.

     

    TEMELJNI PRINCIPI

    I. Temeljna izhodišča in pravna narava dokumenta
    Ta dokument predstavlja Splošne ustavne pogoje sodelovanja (v nadaljevanju: Pogoji), ki jih družina Bellis kot avtonomna in s 53. členom Ustave Republike Slovenije posebej varovana skupnost postavlja za vsakršno interakcijo z organi Republike Slovenije, njenimi uradnimi osebami, nosilci javnih pooblastil ter tretjimi pravnimi in fizičnimi osebami (v nadaljevanju: zunanji subjekti). Ti Pogoji niso zakonodajni akt v smislu zakona, ki ga sprejema Državni zbor, temveč so po svoji pravni naravi javno objavljena in vnaprej podana pravna stališča ter pogoji za dopusten poseg v pravno in osebno sfero družine. Svojo veljavnost in zavezujočo moč črpajo neposredno iz hierarhično najvišjih pravnih aktov: Ustave RS in ratificiranih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, ki se po 8. členu Ustave uporabljajo neposredno in imajo prednost pred zakonom. Namen Pogojev je štiridelen: so Javno opozorilo, ki preprečuje izgovor nevednosti; so Manifestacija ustavnih pravic v skladu s 15. členom Ustave, ki družini omogoča aktivno samozaščito; so orodje za Preventivno delovanje, ki odvrača od protipravnih posegov; in so sredstvo za Zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti, saj vsak zunanji subjekt vnaprej ve, katera dejanja se bodo štela za nedopustna in protipravna.

    DRUŽINSKA AVTONOMNOST

    II. Družina kot primarna samoupravna skupnost
    Družina ni tvorba države in ni podrejena upravni strukturi države. Je izvorna, naravna in temeljna celica družbe, katere obstoj in avtonomija sta pred državo samo. Ustava v 53. členu to dejstvo ne ustvarja, temveč ga zgolj priznava in nalaga državi dolžnost, da to temeljno skupnost varuje. V tem smislu družina deluje kot primarna samoupravna skupnost, ki avtonomno ureja svoja notranja razmerja. Država nima pooblastila za vstopanje v to avtonomno sfero, razen pod izjemnimi, z Ustavo in ustavnim zakonom določenimi pogoji, in le takrat, ko je to nujno potrebno za varstvo pravic drugih, zlasti otrok. Vsak poskus državnih organov, da bi družino obravnavali kot zgolj administrativno enoto ali objekt socialne politike, predstavlja neposreden napad na njeno ustavno jedro. Ti Pogoji so torej izraz te primarne samouprave. Tako kot imajo podjetja pravico določiti pogoje za poslovanje z njimi in občine pravico sprejeti statut kot temeljni akt svoje lokalne samouprave, ima družina kot ustavno zaščitena skupnost pravico, da na podlagi Ustave določi pogoje, pod katerimi dopušča interakcijo z zunanjimi subjekti.

    ZAKONITA INTERAKCIJA

    III. Zavezujoča načela interakcije
    Vsak zunanji subjekt, ki stopi v stik ali postopek z družino Bellis, je zavezan k doslednemu spoštovanju naslednjih načel:
    1. Načelo subsidiarnosti in primata družine: Država sme poseči v družinsko življenje le takrat, ko družina sama ne more več zagotoviti varstva pravic svojih članov in le z ukrepi, ki so nujno potrebni. Dokazno breme, da je tak poseg nujen in da ni na voljo milejšega sredstva, je v celoti na strani državnega organa. Država je v razmerju do družine v službeni, ne v vladajoči vlogi.
    2. Načelo pisnosti in osebne odgovornosti: Vsak uradni akt, zahteva, vabilo ali odločitev, naslovljena na družino, mora biti v pisni obliki in mora vsebovati polno ime, priimek in lastnoročni podpis odgovorne uradne osebe. S podpisom uradna oseba prevzema osebno materialno in kazensko odgovornost za ustavnost in zakonitost svojega dejanja. Ustne zahteve, anonimni dopisi ali telefonski klici, ki posegajo v pravice družine, so pravno nični in se bodo šteli za obliko nadlegovanja.
    3. Načelo informirane privolitve: Družina Bellis deluje po načelu informirane privolitve. Noben organ ali uradna oseba ne more zahtevati sodelovanja v postopkih, pregledih, razgovorih ali posredovanja osebnih podatkov brez predhodne, svobodne in pisne privolitve polnoletnih članov družine, potem ko so bili ti v celoti seznanjeni z vsemi pravnimi podlagami, namenom, potekom in možnimi posledicami postopka.
    4. Načelo celovitosti in nedotakljivosti doma: Dom družine ni zgolj fizični prostor, temveč središče njenega ustavno varovanega življenja. Vsak vstop v prostore doma brez izrecne privolitve ali brez sodne odredbe, ki temelji na z Ustavo skladnem zakonu, se šteje za protipraven in nasilen vdor, ne glede na uradni status osebe, ki to poskuša.

    PRAVNE POSLEDICE

    IV. Pravne posledice in domneva protipravnosti
    Z dejstvom, da so ti Pogoji javno objavljeni, velja pravna domneva, da je vsak zunanji subjekt z njimi seznanjen. Vsako ravnanje zunanjega subjekta, ki je v nasprotju s katerimkoli načelom iz teh Pogojev, se bo štelo za zavestno, namerno in protipravno dejanje. V primeru spora bo družina Bellis uveljavljala pravno stališče, da je dokazno breme obrnjeno: državni organ ali tretja oseba bo morala dokazati, da njeno dejanje, ki je bilo v nasprotju s temi Pogoji, NI bilo protiustavno, nesorazmerno in ni poseglo v temeljne pravice družine. Neizpolnitev tega dokaznega bremena bo imela za posledico polno odškodninsko in drugo pravno odgovornost kršitelja. Družina Bellis bo za zaščito svoje integritete uporabila vsa pravna sredstva, ki jih dopušča domači in mednarodni pravni red.

     

    KONFLIKT JE MOŽNO REŠEVATI ZGOLJ S KONČNO ARBITRAŽO

    FORMALNA OPREDELITEV KONFLIKTA

    Konflikt med Državo (Sekundarna pravna oseba) in Družino Bellis (Primarna Pravna Osebnost) se po formalni doktrini ZVSD-DZ nahaja na ravni spora med dvema suverenoma.

     

    A) Družina: Svojo suverenost črpa iz naravnega reda, neposredne zaščite Člena 53 Ustave RS in Člena 8 EKČP. S formalnim aktom zavrača nacionalno jurisdikcijo nad človekovimi pravicami.

    B) Država: Njeno delovanje je omejeno z Ustavo in mednarodnimi zavezami. Ker je pravna oseba, nima človekovih pravic temveč jih iz ustave priznava in hkrati družino varuje ne more biti tožnik v sporu o kršitvi človekovih pravic.

     

    PRIZNANA IZKLJUČNA ARBITRAŽA

    Edina instanca, ki je sposobna formalno rešiti ta konflikt na podlagi varovanja človekovih pravic, je zato tista, ki jo Družina Bellis priznava v 11. členu ZVSD-DZ in ki stoji nad pravnim redom države: Evropsko sodišče za človekove pravice (EKČP): Edini priznani arbiter in končna legitimna instanca za presojo.

     

    FORMALNI PROTOKOL V PRIMERU SPORA

    V konfliktu je zato država tista, ki mora sprožiti postopek pred EKČP, pri čemer nosi obrnjeno dokazno breme, da svoje ravnanje utemelji kot ustavno in skladno z mednarodnim pravom, ne da bi kršila človekove pravice kateremu koli članu, katerega zagovornik je pravna oseba Družina Bellis.

    Naše poslanstvo

    Poslanstvo Splošnih pogojev in Zakona Družine Bellis

    Poslanstvo Zakona Družine Bellis ni boj proti državi, temveč boj za njeno dušo. Temelji na prepričanju, da je zdrava, avtonomna in ljubeča družina temelj zdrave družbe in močne države, ne pa njen nasprotnik.

    V času, ko se hierarhija prava obrača na glavo in ko birokratska logika pogosto povozi človekovo dostojanstvo, je ta dokument pedagoški in pravni manifest. Uči, opominja in zavezuje k spoštovanju pozabljene resnice: da Ustava stoji nad zakonom, da je človek nad institucijo in da je družina pred državo.

    Njegovo temeljno poslanstvo je zato večplastno:

    1. Obnoviti ravnovesje: Vrniti družini njen ustavno priznani status primarne, samoupravne skupnosti in postaviti državo nazaj v njeno pravo vlogo – vlogo služabnice in zaščitnice, ne pa gospodarja družinskega življenja.

    2. Postaviti jasne meje: Delovati kot neprestopljiv pravni in moralni prag, ki vsakemu zunanjemu subjektu, preden poseže v življenje družine, postavi jasno vprašanje: "Ali je moje dejanje resnično nujno, sorazmerno in v skladu z najvišjim redom te države?"

    3. Opolnomočiti posameznika in družino: Preobraziti družino iz pasivnega objekta upravnih postopkov v aktivnega nosilca ustavnih pravic, ki se zaveda svoje moči in jo zna uporabiti za lastno zaščito.

    4. Zahtevati osebno odgovornost: Opomniti vsako uradno osebo, da ni zgolj anonimni del sistema, temveč posameznik z imenom in priimkom, ki za svoja dejanja nosi polno osebno, materialno in kazensko odgovornost pred Ustavo.

    5. Delovati preventivno: Najvišji cilj ni zmaga v sodnih sporih, temveč ustvarjanje takšnega okolja spoštovanja, da do teh sporov sploh ne pride. Je klic k dialogu, ki temelji na moči ustavnih argumentov, ne na argumentu moči.

    Poslanstvo teh Pogojev je torej ustvariti prostor ustavne varnosti, kjer lahko družina diha, raste in živi v skladu s svojimi vrednotami, svobodna pred samovoljnimi posegi in birokratskim nadzorom.

    To ni dejanje odpora, temveč najvišja oblika sodelovanja z državo – poziv, da se vrne k svojemu ustavnemu poslanstvu: da služi in varuje tisto, iz česar je sama nastala.

    Družina Bellis