I. Uvod – od hipotetičnega vprašanja do ustavne resničnosti

V prvem eseju smo obravnavali hipotetičen primer: kaj se zgodi, če Ustavno sodišče ne more več objaviti odločbe, ker objava v Uradnem listu ni mogoča? Takrat smo iskali pravne rešitve znotraj obstoječega ustavnega reda – začasne objave, rezervne mehanizme, širšo interpretacijo 154. člena. Danes, po sprejetju ZOUL in prenosu uradnega lista pod neposreden nadzor izvršilne oblasti, to vprašanje ni več hipotetično. Postalo je realno in sistemsko. Kaj se zgodi, ko Ustavno sodišče sprejme odločbo, s katero razveljavi zakon ali ugotovi protiustavnost vladnega predpisa, objavo te odločbe pa upravlja ista oblast, zoper katero je odločba sprejeta?

 

II. Ustavni okvir in nova realnost

Člen 154 Ustave RS določa: "Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu."  Ustava ne določa oblike uradnega lista – to smo ugotovili že v prvi razpravi. Vendar pa iz načela delitve oblasti (3. člen URS) in iz namena ustavne določbe izhaja, da mora biti institucija, ki upravlja uradni list, neodvisna od veje oblasti, katere akte objavlja. Po ZOUL: Uradni list izdaja in založi služba vlade, pristojna za zakonodajo (izvršilna veja). Mesto objave je PISRS, ki ga upravlja ista služba. Javno podjetje Uradni list je izgubilo status javnega podjetja in se bo preimenovalo. To pomeni: Izvršilna oblast ima zdaj popoln nadzor nad medijem, v katerem se morajo objavljati akti vseh treh vej oblasti – tudi akti Ustavnega sodišča, ki je edini pristojen presojati ustavnost njenih aktov.

 

III. Položaj Ustavnega sodišča v novi ureditvi

Ustavno sodišče je po 1. členu ZUstS "najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin". Njegove odločbe so pravnomočne in izvršljive ter zavezujejo vse državne organe. Vendar: odločba Ustavnega sodišča, s katero se razveljavi zakon, začne učinkovati šele z objavo v Uradnem listu (ZUstS 40. člen). Brez objave: Odločba ni del pravnega reda. Protiustavni predpis ostane v veljavi. Rok za odpravo protiustavnosti ne začne teči. Državljani se z vsebino odločbe ne morejo seznaniti. Kaj se zgodi, če izvršilna oblast (prek Službe za zakonodajo) odloči, da določene odločbe Ustavnega sodišča ne bo objavila? Ali če jo objavi z zamudo? Ali če jo objavi na način, ki zmanjšuje njeno veljavo?

 

IV. Pravni in ustavni problemi

 

1. Kršitev načela delitve oblasti (3. člen URS)

Načelo delitve oblasti zahteva, da nobena veja oblasti ne more nadzorovati druge. Ko izvršilna oblast nadzoruje medij, brez katerega akti sodne oblasti ne morejo učinkovati, se to načelo poruši. Izvršilna oblast dobi posredno pravico veta na odločbe Ustavnega sodišča.

2. Kršitev načela pravne države (2. člen URS)

Pravna država zahteva, da so pravni akti javni in dostopni. Zahteva tudi, da so razmerja med oblastmi jasna in predvidljiva. Položaj, ko je ena veja oblasti odvisna od druge za uveljavitev svojih aktov, tega načela ne izpolnjuje.

3. Kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen URS)

Pravica do sodnega varstva ne pomeni le pravice do postopka, ampak tudi pravico do učinkovitega sodnega varstva. Če odločba sodišča ne more učinkovati, ker je objava odvisna od volje druge veje oblasti, je sodno varstvo iluzorno.

4. Kršitev 154. člena URS v povezavi z 153. členom

Člen 153 URS določa, da morajo biti zakoni v skladu z ustavo. ZOUL, kot ga razlagamo v tej analizi, omogoča položaj, kjer izvršilna oblast lahko prepreči učinkovanje ustavnosodnih odločb. To ni le protiustavno – to je izničenje ustavne hierarhije.

 

V. Kaj pravzaprav pomeni "državni uradni list" iz 154. člena?

Ustavno sodišče je v odločbi U-I-22/98 (1998) obravnavalo kršitev 154. člena URS . Takrat je šlo za vprašanje, ali lahko zakon velja pred objavo. Sodišče je odločilo, da ne more – objava je konstitutivnega pomena za veljavnost predpisa. Iz te odločbe izhaja tudi širše načelo: objava ni le tehnično opravilo, ampak ustavna kategorija. Namen 154. člena je zagotoviti, da so vsi pravni akti javni in dostopni na način, ki zagotavlja njihovo verodostojnost in neodvisnost od trenutnih političnih interesov. "Državni uradni list" iz 154. člena zato ne pomeni le "katerikoli medij, ki ga država upravlja". Pomeni institucijo, ki je zaradi svoje ureditve in položaja sposobna zagotavljati neodvisno in verodostojno objavo vseh državnih aktov.

PISRS, ki ga upravlja Služba za zakonodajo, tega pogoja ne izpolnjuje, ker: Je neposredno podrejen izvršilni oblasti. Nima institucionalnih garancij neodvisnosti. Omogoča posreden nadzor nad objavo aktov drugih vej oblasti.

 

VI. Kaj je zdaj z Ustavnim sodiščem?

Če Ustavno sodišče sprejme odločbo, ki je za vlado neugodna (npr. razveljavi zakon, ki ga je vlada predlagala), in Služba za zakonodajo te odločbe ne objavi (ali objavi z zamudo, ali jo objavi na način, ki zmanjšuje njeno veljavo), je Ustavno sodišče nemočno. Nima mehanizmov, s katerimi bi prisililo izvršilno oblast k objavi. Edina pot bi bila ustavna pritožba zoper molk organa – vendar bi o njej odločalo Ustavno sodišče samo, kar je absurdno. In tudi če bi odločilo, da mora biti odločba objavljena, bi za objavo spet potrebovalo izvršilno oblast. To ni več delitev oblasti. To je odvisnost sodne oblasti od izvršilne.

 

VII. Ali izvršilna oblast sploh še potrebuje Ustavno sodišče?

Naše vprašanje iz prejšnjega pogovora je bilo: "Pravzaprav pa niti tega sodišča več ne rabi, saj je zakon ukinil ustavo in 3. člen." To je logična posledica. Če izvršilna oblast lahko prepreči učinkovanje ustavnosodnih odločb, potem Ustavno sodišče izgubi svojo funkcijo. Postane svetovalno telo, katerega mnenja so lahko upoštevana ali ne. Ustavnosodna presoja postane iluzorna. In ker je Ustavno sodišče edini organ, ki lahko sankcionira kršitve ustave s strani izvršilne ali zakonodajne oblasti, to pomeni, da ustava preneha biti zavezujoč pravni akt. Postane deklaracija dobrih namenov, katere spoštovanje je odvisno od dobre volje tistih, ki jim nalaga omejitve.

 

VIII. Sklep – kaj je pravzaprav nastalo?

ZOUL ni "ukinil uradnega lista". Naredil je nekaj veliko bolj prefinjenega in zato veliko bolj nevarnega: ohranil je obliko, spremenil pa je vsebino. Uradni list  v 154 členu ustave še vedno obstaja. Še vedno se imenuje "državni uradni list". Še vedno se, recimo, v njem objavljajo predpisi. Ampak zdaj ga upravlja ista oblast, katere akti se v njem objavljajo in ki je edina, ki jo Ustavno sodišče lahko sankcionira. To je kot bi rekli, da je sodišče še vedno neodvisno, čeprav mu sodnike imenuje in plačuje tožena stranka. Ustava iz 3. in 154. člena je postala mrtva črka na papirju, ker je bil uničen mehanizem, ki je zagotavljal njeno uveljavitev. In Ustavno sodišče – varuh ustave – je postalo nemočno, ker so mu odvzeli sredstvo, s katerim je lahko uveljavljalo svoje odločbe.

Najprej smo razmišljali s fikcijo in zatem smo to fikcijo realizirali skozi ZOUL. Ni šlo za "tehnikalijo" objave. Šlo je za temelj ustavne demokracije. In ta temelj je z ZOUL v naši državi povsem porušen.

 

Ljubljana, 20. marec 2026

Pooblaščenec Generalne skupščine Društva Belis

mag. Mihael Bellis