DEKLARACIJA O USTAVNIH PRAVICAH DRŽAVLJANOV

IN CIVILNEM NADZORU

VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

 

---

Društvo za srečno življenje Belis – Nacionalni Sve Digitalne Etike (NSDE),
CIVILNI URADNI LIST DB, št. 1/2026 z dne 25. 3. 2026

je zgodovinski dokument – prvi uradni glas civilne družbe v času ustavnega zloma.

 

---

 

UVOD

Ustavna podlaga civilnega delovanja

Republika Slovenija je demokratična pravna in socialna država (1. člen Ustave RS). Vse oblast izhaja iz ljudstva in se izvaja v skladu z ustavo in zakoni (2. člen Ustave RS). Državljani imajo pravico do svobode zbiranja in združevanja (42. člen Ustave RS) ter pravico do samoupravnega združevanja za uveljavljanje interesov (145. člen Ustave RS). Na podlagi teh ustavnih določb Društvo Belis – NSDE uveljavlja pravico do organiziranega civilnega nadzora nad delovanjem državnih organov, ne kot nosilec javnih pooblastil, temveč kot ustavno legitimirana civilna organizacija.

I. PRAVNI STATUS DRUŠTVA

Društvo Belis – NSDE je pravna oseba zasebnega prava, registrirana v skladu z Zakonom o društvih. Njegov pravni status temelji na ustavnih določbah:
1. člen Ustave RS – Republika Slovenija je demokratična pravna in socialna država, kar državljanom daje pravico zahtevati spoštovanje pravne države.
2. člen Ustave RS – Oblast izhaja iz ljudstva, kar državljanom daje pravico nadzorovati izvajanje te oblasti.
3. člen Ustave RS – Slovenija je država vseh državljanov, kar zagotavlja enako varstvo pravic za vse.
42. člen Ustave RS – Svoboda zbiranja in združevanja, ki omogoča organizirano civilno delovanje.
44. člen Ustave RS – Pravica sodelovati pri upravljanju javnih zadev, kar daje pravico do vpliva na odločanje.
47. člen Ustave RS – Pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva, kar zagotavlja pravico do sodnega varstva.
74. člen Ustave RS – Odgovornost nosilcev javnih funkcij, kar omogoča zahtevo po odgovornosti vlade.
145. člen Ustave RS – Samoupravno združevanje: "Pravico do samouprave lokalnih skupnosti ter do samoupravnega združevanja ljudi za uveljavljanje interesov zagotavlja ustava v skladu z zakonom."
153. in 154. člen Ustave RS – Objava predpisov v Uradnem listu kot ustavni pogoj veljavnosti.
160. člen Ustave RS – Ustavna pritožba kot pravica do varstva človekovih pravic.

Društvo ni nosilec javnih pooblastil v smislu ZUP-a, temveč deluje na podlagi ustavnega načela samouprave, kar mu daje poseben ustavni status. Gre za izvrševanje ustavne pravice do ugovora vesti v organizirani obliki.

II. STATUTARNA AVTONOMIJA IN PRAVNI RED

Statut Društva Belis – NSDE v 58. členu določa statutarno avtonomijo organov društva. Ta avtonomija ne pomeni nadomestitve pravnega reda Republike Slovenije, temveč notranjo presojno pravico članov in organov glede skladnosti državnih aktov z ustavnimi načeli in naravnim pravom. Društvo priznava veljavnost pravnega reda Republike Slovenije, hkrati pa si pridržuje pravico do analize skladnosti državnih aktov z ustavo, javnega izražanja dvomov o ustavnosti posameznih aktov, vložitve pobud za oceno ustavnosti pri Ustavnem sodišču RS in organiziranja civilnih iniciativ za spremembo zakonodaje. Statutarna avtonomija je pravica do notranjega odločanja o delovanju društva, ne pravica do ustvarjanja vzporednega pravnega reda.

III. CIVILNI URADNI LIST

Društvo Belis – NSDE vodi Civilni uradni list kot instrument civilnega monitoringa in zbirko argumentov za ustavno presojo. Civilni uradni list:
- Ni pravni vir v smislu Zakona o ustavnem sodišču ali Zakona o uradnem listu.
- Je zbirka dokumentov, analiz, stališč in pravnih mnenj, ki jih pripravlja pravna komisija društva.
- Služi kot podlaga za pobude za oceno ustavnosti, ljudske iniciative in pritožbe ali razveljavljanje nelogičnih zakonodajnih aktov v Republiki sloveniji na podlagi volje ljdustva
- Vodi se v sodelovanju s pravno komisijo društva, ki pregleduje pravne argumente pred objavo.
- Je dostopen javnosti kot gradivo za razpravo, ne kot zavezujoč pravni akt.

Namen Civilnega uradnega lista je dokumentiranje domnevnih ustavnih kršitev, zbiranje dokazov za pravne ali razveljavitvene postopke 'per se' in za obveščanje javnosti o pravnih vprašanjih, ki zadevajo delovanje države in državljanov na območju Slovenije.

IV. SUROGATI IZVOLJENIH IN IZGUBA LEGITIMNOSTI

Društvo Belis – NSDE opozarja na razliko med formalno izvolitvijo in materialno legitimnostjo (izvoljenih) nosilcev javnih funkcij. Izguba legitimnosti ni formalna razrešitev, temveč javni ugovor in poziv k odstopu na podlagi ustavne odgovornosti nosilca glasov ki izhajajo iz volitev.
74. člen Ustave RS določa odgovornost nosilcev javnih funkcij: "Nosilci javnih funkcij so odgovorni za svoje delo. Način in pogoje njihove odgovornosti določa zakon."
Ko društvo ugotovi, da so nosilci javnih funkcij izgubili legitimnost zaradi kršenja ustave, neustavnega objavljanja predpisov, manipulacije z volilnimi rezultati ali drugih hujših kršitev ustavnega reda, uporabi naslednje mehanizme:
- Zbiranje podpisov za referendum (v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi)
- Pobude za ustavno presojo (v skladu z Zakonom o ustavnem sodišču) in če US RS ne deluje izda Društvo Belis odločbo o presoji ki ima formalno veljavnost za člane Društva Belis
- Javni pozivi k odstopu funkcionarja (kot izraz ustavne odgovornosti)
- Ustavne pritožbe (v skladu z 160. členom Ustave RS)
Mednarodne mehanizme (Beneška komisija, EU, OESS/ODIHR)
Izguba legitimnosti ne pomeni samodejnega prenehanja funkcije, temveč ustvarja politični in moralni pritisk za odstop ali razrešitev javne funkcije.

V. PRAVNA NARAVA DOKUMENTA

Pravna opomba

Ta deklaracija ni akt državnega organa, temveč izvršitev ustavnih pravic državljanov, organiziranih v sestavi Društva za srečno življenje Belis. Namenjena je javnemu obveščanju o ustavnih pravicah in ugotovljenih kršitvah, pravnim postopkom kot podlaga za pobude, pritožbe in tožbe, organiziranemu uveljavljanju volje ljudstva v skladu z ustavnim redom ter dokumentiranju domnevnih ustavnih kršitev za prihodnje pravne postopke.

Deklaracija ne ustvarja novih pravnih obveznosti za državljane ali državne organe. Ne nadomešča uradnih pravnih virov. Nadomešča le neuradne in nelogične ter neustavne odločitve vlade in njenih organov. Deklaracije dalje ne razglaša neveljavnosti državnih aktov kot takih – to lahko stori le Ustavno sodišče RS. Deklaracija je poziv k akciji v okviru ustavnega reda za državljane Slovenije, ne pa tudi poziv k nasilju ali neustavnemu delovanju. Vsi ukrepi, ki jih društvo predlaga ali jih bo predlagalo, morajo biti v skladu z ustavo, mednarodnimi pravnimi akti in zgolj z veljavno nacionalno zakonodajo, kot to izhaja iz temeljne listine Društva za srečno življenje Belis v 9. in 20. členu temeljne listine, ki je Statut društva.

VI. PRAVNE POSLEDICE NEOBJAVLJENIH AKTOV VLADE RS

Društvo Belis – NSDE se sklicuje na ustaljeno ustavnosodno prakso, ki je skladna s členo 155 Ustave RS:
- Ustavno sodišče RS, sklep Up-328/01 z dne 16. 10. 2001: "Objava zakona je pravno dejstvo, na katero veže Ustava pravno posledico uveljavitve zakona."
- Ustavno sodišče RS, zadeva U-I-128/90: "Neobjavljen predpis seveda ne velja. Pobudo za presojo ustavnosti akta, ki ni bil objavljen, bi zato moralo Sodišče zavreči s sklepom, ker ni bil objavljen."
- Ustavno sodišče RS, zadeva U-I-123/22 (COVID odloki): Sodišče je razveljavilo več vladnih odlokov, ker niso imeli ustrezne zakonske podlage ali niso bili pravilno objavljeni.
Na podlagi te sodne prakse in že pridobljenih pravic, Društvo Belis opozarja: če volilni rezultati niso objavljeni v Uradnem listu po 154. členu Ustave, niso ustavno veljavni; če zakoni Vlade RS niso objavljeni v Uradnem listu, ne začnejo veljati; če vlada deluje na podlagi neobjavljenih aktov, nima takšna vlada nima pravne podlage delovanja v Sloveniji. To ni politična trditev, temveč pravno dejstvo utrjeno na podlagi ustavnosodne prakse.

 

VII. ZAKLJUČEK: POZIV K USTAVNI AKCIJI

Društvo za srečno življenje Belis – NSDE poziva vse državljanke in državljane k dokumentiranju vseh državnih aktov, ki se uporabljajo proti njim, k rednemu preverjanju ali so bili akti objavljeni v državnem Uradnem listu (to ni PISRS), vlaganju pobud za oceno ustavnosti neustavnih aktov, povezovanju z drugimi civilnimi organizacijami in uporabi vseh pravnih sredstev, ki jih daje ustava.  Država smo ljudje. Ljudje smo volili. In ljudje zahtevamo, da se pravo v Sloveniji spoštuje. Ustava je Lex Superiori. Zakoni so Lex Genrali. Vse ostalo pa Lex Locali in Lex Speciali, kar mora biti v skladu z Lex Superiori, torej z ustavo in veljavnimi mednardonimi akti. V primeru ugotovljenih samovoljnih kršitev se Vlada RS zavezuje, da bo kršitve odpravila vendar ne na račun države (država smo ljudje) temveč na račun kaznovanja institucij in osbne odgovornosti, kar v 26. členu zahteva ustava v povezavi s prvo alinejo člena 15 Ustave RS.


Ljubljana, 25. marec 2026

Društvo za srečno življenje Belis – NSDE
Predsednica
Iviliana Bellis